Po osvoboditvi se je takratna politična oblast odločila nogomet in šport znova postaviti na noge. Maja 1945 je na pobudo soboške Zveze slovenske mladine (ZSM) potekal informativni sestanek o prihodnosti športa v Murski Soboti. V začetku junija 1945 je takratna krovna športna organizacija v Sloveniji Fizkulturni odbor za Slovenijo (FOS) sklenil, da se morajo predvojni športni klubi problikovati in tisti, ki so kakorkoli sodelovali z okupatorjem tudi spremeniti imena. Devetnajstega julija 1945 so likvidirali Muro in ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev novega športnega društva Svoboda.

Nogometaši so pod tem imenom odigrali šest prijateljskih tekem. Igrali so: Franc Bencik, Ljubomir Deškovič, Karel Fujs, Jože Gerenčer, Ludvik Gorčan, Ervin Kerčmar, Ciril Klajnšček, Ernest Koch, Franc Kološa, Vladimir Kukanja, Josip Matuš, Puhan in Žibrik. Spomladi je ekipo zapustilo kar nekaj izkušenih igralcev, z igranjem pa je prenehal še Vladimir Kukanja. Za prvo ekipo je zaigralo precej novih, mladih igralcev.

Januarja 1946 je potekal občni zbor kluba na katerem so Svobodo preimenovali v Soboto, predsednik pa je postal Milan Šušteršič. Sobota je, tako kot Mura, gojila več različnih športnih panog - nogomet, plavanje, namizni tenis, košarko in atletiko.

Po sklepu Fizkulturne zveze Jugoslavije (FISAJ) so se prvenstvene tekme igrale le spomladi 1946. Sobota je tekmovala v mariborskem okrožju in zasedla končno četrto mesto. Na federalno oz. slovensko državno prvenstvo so vodila prva tri mesta. Zraven prve ekipe je tekmovala tudi mladinska ekipa.