Spletna stran NK Mura skozi čas je posvečena zgodovini in sedanjosti nogometnega kluba Mura. Na voljo so članki, podatki o tekmah in igralcih, arhiv fotografij, statistika in še mnogo več. Prebrskajte arhiv Mure in spoznajte njeno pot skozi čas.

Ko politika kroji usodo kluba - od Svobode in Sobote do Mure
31. oktober 2022

Vabilo na II. izredno sejo odbora Mure, ki je bila 20. februarja 1951. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Arhiv Železne županije Sombotel

Črno-beli so skozi zgodovino nosili tri različna imena in sicer Mura, Svoboda ter Sobota. Če pri imenu Mura odmislimo vse prefikse in sufikse od SK, SE, NK, NŠ, ND, SNK, 05 in podobno, bodeta v oči predvsem imeni Svoboda in Sobota, ki ju je klub v presledkih nosil skoraj dvajset let - od leta 1945 do 1965. Po dokumentih in zapisih je jasno, da je šlo za politično in ne športno odločitev takratne oblasti, kar bomo razjasnili v članku.

Po političnem prevratu od Mure do Sobote

Začnimo na začetku - klub je dobil ime po reki, to ime pa mu je nadela mladina, ki se je takoj po 1. svetovni vojni na soboškem sejmišču podila za žogo. Klub je s tem imenom preživel staro Jugoslavijo in okupacijo Madžarske, nakar se je leta 1945 zgodil politični zasuk. Nova oblast je prepovedala imena vseh klubov, ki so med vojno tako ali drugače sodelovali z okupatorjem. Ker je Mura tekmovala v madžarski ligi so jo, tako kot večino nekdanjih klubov, likvidirali. V Murski Soboti je to storila Zveza slovenske mladine, ki je bila politična organizacija Komunistične partije Slovenije. Ustanovili so Svobodo, spremenili pa so še klubsko barvo, ki je postala rdeča. Kmalu so vodilni politiki ugotovili, da je v Sloveniji in Jugoslaviji ogromno klubov z enakim imenom. Veliko je bilo Svobod, Proletarcev, Udarnikov, Železničarjev in podobno, zato so dali priporočilo, da se klubi poimenujejo po krajih od koder prihajajo. Pri nas je to pomenilo konec Svobode in nastanek Sobote. Znova so spremenili klubsko barvo, tokrat na modro.

Zavedanje, da je Sobota Mura

Čeprav je klub nosil drugo ime je bil za igralce, nekatere funkcionarje in gledalce še vedno Mura. Ko se je po petih letih prah okrog preimenovanj nekoliko polegel, so člani kluba na občnem zboru leta 1950 z veliko večino klubu vrnili nekdanje ime in Sobota je postala Mura. Uradni naziv je bil Sindikalni nogometni klub Mura. Besedo sindikalni so vrinili v skoraj vse klube oz. društva po Sloveniji, saj so ves čas poudarjali množičnost in sodelovanje športa s podjetji in sindikati. Kljub temu so klub krajše imenovali NK Mura. Mura se je tega leta tudi osamosvojila in se je prvič po letu 1921 ukvarjala le z nogometom.

Žig SNK Mure.

Ko dregaš v osje gnezdo

Kmalu po preimenovanju pa je med oblastjo v Murski Soboti završalo. Enajst dni po spremembi imena je na to temo razpravljal Mestni ljudski odbor MLO (danes so to mestni svetniki oz. županstvo) na čelu s predsednikom (županom) Jožetom Kološo. Vodstvu kluba so poslali oster protest, naslovili pa so ga tudi na krovno športno organizacijo - Fizkulturno zvezo Slovenije (FZS). Od tam so dobili negativen odgovor, da je določanje imena stvar občnega zbora kluba in da FZS v osnovi nasprotuje spreminjanju v stara imena.

Protest soboškega župana in oblasti

Čeprav si še danes etimologi niso povsem na jasnem od kod izvira ime Mura, je MLO v svojem protestu (preberete si ga lahko v prilogi) navedel besede madžarskih ekspertov, ki so trdili, da je beseda keltsko-romanskega izvora in da smo enakega porekla tudi Prekmurci oz. Vendi. Današnji etimologi po eni izmed teorij trdijo, da se je beseda razvila iz starejšega imena Mōra, ki pa izvira iz ilirskega imena Marus. Marko Snoj v svoji teoriji pravi, da se je ime razvilo iz slovanske besede murъ, ki pomeni temen oz. črn, kar bi lahko pomenilo temna voda. Komunistična oblast je trdila tudi, da si je mladina nadela ime Mura zaradi političnih razlogov, kajti meja Madžarske je dolgo časa bila ravno na reki Muri. V protestu so v sedmih točkah navajali še, da gre pri spremembi imena tudi za žalitev Jugoslovanske armade, da je bil Mura v Prekmurju to kar je bil Rapid v Mariboru (nemškutarski klub). Znano je namreč, da so se med vojno v klub vrinili madžaroni in ga izkoriščali za politične namene, podobno kot ga je nova oblast izkoriščala po vojni. MLO je v obrazložitvi prikazala Madžare in madžarone kot gonilno silo in izvor kluba, čeprav danes vemo, da so bili nekateri igralci in funkcionarji obešeni, poslani v koncentracijska taborišča ali prisilno izseljeni. Navsezadnje je bil prvi predsednik kluba leta 1921 Slovenec Plaskan, član UO-ja pa je bil še Jud Vincenc Arvay, ki so ga Madžari preganjali. Pod protest sta se podpisala predsednik Jože Kološa in tajnik Jože Velnar. Kološa je bil soboški župan od leta 1948 do 1951, Velnar pa od 1951 do 1957. Na koncu protesta so zapisali : "Mi današnjim članom ničesar ne očitamo, čudimo pa se, da jim gornje navedbe ne gredo v glavo. V čem SK Sobota ne odgovarja?"

Padec in novo rojstvo Mure

Klub je nato skoraj dve leti nosil ime Mura, nakar so se v spor vmešali še pomembni financerji Mure obrtniki, ki so začeli ustanavljati Panonijo. Muri so zamerili še, da se je ukvarjala le z nogometom, ostale športne panoge pa je prepustila Telovadnemu društvu oz. Partizanu. Zveza športov Slovenije je njihovo željo po novem klubu zavrnila, zato so se začela dejanja preoblikovanja Mure. Po Murski Soboti so se razlegali klici "Dol z Muro" in "Živio Panonija". Spori so šli tako daleč, da so se zaradi tega člani družbenih organizacij začeli deliti na več strank, kar je bilo za takratni enostrankarski sistem povsem nesprejemljivo. Epilog vsega je bila še druga razpustitev Mure v osmih letih in ustanovitev ŠD Sobote, ki je znova vključevala različne športne panoge. Kaj kmalu se je izkazalo, da je šlo za neuspel poskus in športne panoge so znova šle po svoje. Sobota je ostala z nogometom do leta 1965, ko so jo preimenovali v Muro in jo kot tako poznamo še danes.

Protest MLO-ja proti preimenovanju Sobote v Muro. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Arhiv Železne županije Sombotel

Protest MLO-ja proti preimenovanju Sobote v Muro. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Arhiv Železne županije Sombotel

Jože Kološa, župan današnje Mestne občine Murska Sobota v obdobju od 1948 do 1951. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: arhiv MOMS

FORUM

Želite debatirati o tem? Prijavite se na forum in izrazite svoje mnenje.

Vstop na forum

Da bi na spletni strani nkmura.si, lahko doživeli kar najboljšo uporabniško izkušnjo, uporabljamo piškotke in podobne tehnologije. Z nadaljnjim ogledom spletne strani se strinjate z njihovo uporabo. Več informacij V redu