Pogled na soboški bazen leta 1935. V njem so igrali tudi vaterpolo. Avtorske pravice: nkmura.si

5. julija 1935 je bil v Sloveniji državni praznik, dan sv. Cirila in Metoda in ta dan je bil za Mursko Soboto poseben dan. Po dolgih letih čakanja in številnih žrtvah kopanja v reki Muri in plavanja v umazani Ledavi je Murska Sobota dobila kopališče. Ob kopališču pospešeno gradijo stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki bo novo domovanje nogometašev Mure. Tribuno bodo postavili še letos, otvoritev pa je planirana za leto 1936.

Da je bila otvoritev kopališča velik dogodek za Mursko Soboto priča podatek, da so ta dan trgovine obratovale le do 16. ure. Čeprav kopališče ni neposredno povezano z nogometom ima veliko vlogo v obravnavanju zgodovine kluba, saj je bilo takrat v delovanje Mure vključenih več različnih športnih panog. Mura je denimo že leta 1927 postala član Ljubljanske plavalne podzveze in to kot četrti klub v Sloveniji.

Kopališče so zgradili po načrtih arhitekta Franca Novaka, pobudo zanj pa je dal soboški župan Ferdinand Hartner. Obsegalo je dva bazena, večjega in manjšega za otroke. Otvoritve se je udeležilo veliko ljudi, uvodni govor pa je imel župan Murske Sobote. Ob njem so do besede prišli še sanit. referent g. Dr. Gregorc, sreski načelnik Kašpar Lipovšek (leta 1925 je postal častni predsednik Mure), podpredsednik Mure Slavko Vutković in zastopnik Murine mladine ter igralec Franc Schrimpf.

Na kopališču je bilo zelo živahno, saj so k nam prihajali tudi gostje iz Avstrije, Čakovca in Lendave. Slika je iz leta 1935. Avtorske pravice: nkmura.si

Vaterpolo v soboškem kopališču leta 1935. V vratih je Janez Nemec, vodja nogometnega odseka pri Muri. Avtorske pravice: nkmura.si