Vlada Republike Slovenije je v preteklih dneh sprejela Odlok o t.i. "lockdownu", ki v praksi pomeni ustavitev javnega življenja v Republiki Sloveniji med 1. in 11. aprilom 2021. Ustavitev se nanaša tako na trenažni proces, kot na tekme, zato so vse naslednje tekme v prvi ligi prestavljene za nedoločen čas.

Ta ustavitev nogometnega udejstvovanja ima zanimivo časovno in tekmovalno podobnost s tisto ob koncu marca in v začetku aprila 1941. Čeprav ne moremo enačiti koronavirusa in 2. svetovne vojne, sta oba imela enak učinek - ustavila sta nogomet in Muro na poti do cilja sezone. Vojna za vedno, koronavirus pa upamo, da za kratek čas. Je pa zanimivo, da sta se oba zgodila v koledarsko enakem obdobju in ravno takrat, ko se je Mura borila oz. se bori za najvišje mesto.

Mura brez konkurence v sezoni 1940/1941

Leto 1941 je bilo v takratni Jugoslaviji zelo specifično. Na vsakem koraku se je čutil duh vojne, ki se je odvijala v naši bližini. Ljudje (tudi nogometaši), so se udeleževali orožnih vaj, imeli so različna predavanja in delavnice o življenju v vojni, samooskrbi ipd. Nogometaši Mure so v sezoni 1940/1941 tekmovali v I. razredu mariborske skupine vzhod, skupaj z Lendavo, Ptujem in Dravo. Po jesenskem delu so bili s tremi zmagami in gol razliko 26:2 prepričljivo na prvem mestu. V ligi so bili praktično brez konkurence in bi jih v primeru končnega prvega mesta čakale kvalifikacije za vstop v enotno slovensko nogometno ligo.

Menjava generacije

Ob tem, da so leta 1940 dobili najprestižnejšo tekmo - prekmurski derbi s kar 10:1, so črno-beli uspešno menjavali generacijo. Ta proces je bil plod načrtnega dela iz preteklih let, ko so veliko pozornost namenjali mladini v kateri so dozorevali Ervin Kerčmar starejši, Ljubomir Deškovič, Ernest Koch, Franc Kološa, Ludvik Krančič in ostali. Leta 1941 se je gardi mladih igralcev priključil tudi, januarja letos preminuli, beltinčan Jože Gerenčer. Skupaj z "veterani", vratarjem Slavkom Jandlom, igralcem in trenerjem Vladimirjem Kukanjo starejšim, Štefanom Čagranom in Jožetom Bosino so tvorili novo Muro, ki ji je vojna preprečila boj za najvišji rang tekmovanja v Sloveniji.

Pokalna zmaga proti Lendavi

Zadnjo tekmo pred vojno je Mura igrala 23. marca 1941 proti Lendavi. To je bila tekma 1. kroga pokala Slovenske nogometne zveze (SNZ), Mura pa je na domačih tleh zmagala s 4:1. V drugem krogu, 30. marca 1941, bi se morala v gosteh pomeriti s ptujsko Dravo, vendar po nam znanih podatkih ta tekma in ostale tekme 2. kroga niso bile nikoli odigrane. Že pred tem je bilo s strani vodstva tekmovanja določeno, da se prvenstvene tekme v Sloveniji nadaljujejo 6. aprila 1941, ko bi morala Mura gostovati v Lendavi. SNZ je 5. aprila 1941 prek medijev sporočila, da se tekme zaradi tehničnih preprek odložijo za nedoločen čas. Le dan kasneje, v nedeljo, 6. aprila 1941, je sledil napad na Jugoslavijo, prvenstvo pa se ni nikoli nadaljevalo.

Premor je bil kratek

Murska Sobota je padla brez boja, v mesto so vkorakali nemški vojaki, ki so 16. aprila 1941 predali oblast Madžarom. Soboški župan, kolaborant Ferdinand Hartner in še nekateri veljaki, so okupatorja sprejeli z odprtimi rokami. Šport je postal predmet politike in ravno ta politika je Muro dokaj hitro potisnila v madžarsko ligo. Tako kot je politika zažgala in uničila ves arhiv soboškega Sokolskega društva. Mesec in pol po okupaciji, 25. maja 1941, je Mura v Murski Soboti že igrala prijateljsko tekmo z madžarskim Körmendom. Že takrat je Madžarska nogometna zveza (MLSZ) Muri določila, da bo igrala I. razredu Severno podonavskega okrožja in sicer v južni skupini.

Več o tem, kako se je Mura kosala z madžarskimi moštvi pa v prihodnjih prispevkih.