2. svetovna vojna Mure in nogometa ni postavila na stranski tir. Po dobrem mesecu dni od vdora Nemcev v Mursko Soboto, so črno-beli znova zavihali rokave, se lotili treningov in prijateljskih oz. pripravljalnih tekem - pomlajeni in z dobro selekcijo iz prejšnjih sezon. Kaj je črno-bele prepričalo, da so se tako hitro uklonili Madžarski in kdaj se je pojavilo prvo nestrinjanje s to odločitvijo? Osvetlili smo nekatere dogodke, ki bodo dali bolj jasno sliko o tem, da niso bili vsi navdušeni nad tekmovanjem Mure pod okriljem Madžarske nogometne zveze (MLSZ).

Vse poti vodijo na občino

Znano je, da je v preteklosti eno izmed glavnih besed v klubu imel župan Murske Sobote Ferdinand Hartner. Redno se je udeleževal občnih zborov in čeprav ni bil nikoli v upravnem odboru kluba, je Mura zelo tesno sodelovala z njim in občino. Pod njegovim županovanjem je klub dobil stadion, priredil več štafetnih tekov njemu v čast, pred vojno pa je župan obljubljal še opeke za nov športni dom Mure (nekdanje slačilnice), ki je bil zgrajen med vojno. Hartner se je zelo hitro uklonil Madžarom, spremenil svoje ime v Nandor Lindvay, urejal glavni soboški propagandni časopis Muraszombat és vidéke in začel sodelovati z okupatorjem. Predvidevamo, da se je njegov odnos z Madžarsko zrcalil tudi v delovanju kluba. Nogomet je bil in je še danes zelo močno orodje oblasti in če malce predvidevamo, klub niti nekih velikih možnosti ni imel. Lahko je tekmoval v madžarski ligi ali pa prenehal z delovanjem.

Madžarska je Muro poslala v 5. ligo

Pred okupacijo so črno-beli igrali zelo dobro, suvereno vodili v I. razredu mariborskega okrožja in bili na dobri poti k uvrstitvi v enotno Slovensko ligo, kar je bil najvišji nivo tekmovanja v Sloveniji. MLSZ je po okupaciji Muro obravnavala kot nižjerazredni klub in ga uvrstila v II. razred Severno podonavskega okrožja, kar pomeni v 5. ligo. Kljub temu so Muraši na prijateljskih tekmah dokazovali, da sodijo višje. Premagovali so višjerangirane madžarske klube, igrali neodločeno z drugoligašem Postasem in Zalaegerzegom ter minimalno izgubili s Haladasem. Posebna prošnja Mure, da jo MLSZ uvrsti v višjo ligo je naposled obrodila sadove. Mura je pristala eno ligo višje in vsaj delno uresničila svoje tekmovalne cilje.

Prvenstveni dvoboji in nezadovoljstvo

Ob koncu avgusta 1941 so se pričeli prvenstveni dvoboji, vse tekme v ligi pa so sodili madžarski sodniki. Mura je najprej na Fazaneriji gostila Fűzfői, teden dni pozneje pa se je odpravila v Kőszeg. Prvo tekmo je izgubila z 2:3, potem ko glavni sodnik v zadnjih minutah ni piskal dva očitna prekrška za Muro v kazenskem prostoru gostov s katerim bi dal Muri možnost vsaj za izenačenje. Tudi drugo tekmo so krojili sodniki, končala pa se je 1:1. Mura je v prvem polčasu dosegla tri zadetke, glavni sodnik pa jim je dva razveljavil.

Nogometni upor

Nezadovoljstvo nad odločitvami Madžarskih sodnikov je v Murski Soboti sprožilo pravi mali upor. Mura in njeni simpatizerji so bili prepričani, da se jih MLSZ želi znebiti in jih poslati v nižji rang tekmovanja. V sicer zelo madžarsko naravnanem časopisu Muraszombat és vidéke lahko zasledimo zapis, da sta se v Murski Soboti povečala agresija in nezadovoljstvo nad odločitvami Madžarskih sodnikov. Madžarska je pri ljudeh izgubljala vsiljeni sijaj večtisočletne prednice Prekmurcev. Upor so seveda poskušali zatreti s propagandnimi sporočili v časniku, kjer so na to temo med drugim zapisali:

"V prvih dveh krogih sta tekmi Mure zaznamovale sporne sodniške odločitve - nedosojene enajstmetrovke in razveljavljeni zadetki. Brez dvoma so te odločitve vplivale na točkovno bero Mure, ki bi lahko bila drugačna. Verjamemo, da te napake niso namerne in da so madžarski sodniki objektivni in si ne želijo, da bi Mura izpadla v nižji rang tekmovanja. Ne upamo in nočemo dvomiti v kredibilnost Madžarskih sodnikov, da bi sodili v korist določenih interesnih skupin. V Murski Soboti se je povečala agresija in nezadovoljstvo ljudi, ki se bojijo namernosti sodniških napak. Vsi skupaj moramo zaupati v madžarske sodnike in zvezo."

Zavedni in napredni Prekmurci

Ali se je v ozadju dogajalo še kaj drugega nam ni znano. Objektivnih časopisov pri nas ni bilo, prav tako praktično ni več živih prič. Pozneje so počasi curljale informacije o vstaji nekaterih zavednih Prekmurcev in Slovencev, med katerimi sta bila dva člana Mure, nogometaš Evgen Kardoš in odlični plavalec, slovenski državni prvak Štefan Cvetko. Oba sta vstajo plačala z življenjem, saj so ju pozneje obesili. O tem in še čem pa več prihodnjič.