Potem ko se je 6. aprila 1941 v Jugoslaviji pričela druga svetovna vojna in je 16. aprila 1941 v Murski Soboti nemška vojska predala oblast Madžarski, se je v Mursko Soboto vrnilo življenje in stanje pred letom 1919. Slovensko in prekmursko besedo je zamenjala madžarščina, slovenski časopis Murska Krajina pa madžarski Muraszombat és vidéke. Prekmurje so odrezali od preostalega dela Slovenije ter organizacijsko, prometno in še kako drugače pripojili Madžarski. Veliko vlogo pri tem so odigrali nekateri soboški veljaki, na čelu z županom Ferdinandom Hartnerjem, ki je spremenil ime v Nandor Hartner ter kasneje v vitez Lindvay Nandor. V času okupacije je bil Hartner glavni urednik omenjenega madžarskega glasila. Še pred okupacijo pa je bil zavzet Jugoslovan in Prekmurec ter vpet v delovanje nogometnega kluba.  

Madžari in Trianonska pogodba

Z okupacijami ozemelj so Madžari dobili zadoščenje za, po njihovem mnenju, krivice, ki so se jim zgodile s Trianonsko pogodbo iz leta 1919, s katero je nekdanja Madžarska izgubila veliko ozemlja. Po letu 1919 se je na Madžarskem okrepila t.i. Magyar Revíziós Liga, ki se je zavzemala za popravitev krivic, ki so nastale z omenjeno Trianonsko pogodbo.

SK Mura je postala Mura S.E.

Madžarizacija je zelo hitro posegla tudi v naš nogometni klub, ki se ni več imenoval SK Mura (Sport klub Mura oz. Športni klub Mura), temveč so ga imenovali Mura Sportegyesület oz. krajše Mura S.E. Ker je bila Mura zelo priljubljena ni naključje, da je postala prva organizacija v Prekmurju, ki so ji uradno podelili Madžarsko zastavo. Muri jo je predal visoki predstavnik omenjene Lige dr. Geza Szabolcz, sicer policist, ki je bil rojen v Murski Soboti, živel pa je v Budimpešti. Pri predaji zastave je sodeloval Nandor Hartner, ki je zbrane toplo pozdravil ter se zahvalil za visoko priznanje.