28. junija 1936 je bila v Murski Soboti slovesna otvoritev novega stadiona v Fazaneriji. Fazanerija je s tem postala novo domovanje S.K. Mure, ki se je na obrobje Murske Sobote preselila iz neprimerne lokacije na soboškem sejmišču. Stadion je nosil ime po kralju in sicer se je imenoval stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Otvoritev je potekala pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.

Pričelo se je na železniški postaji ...

Priprave na otvoritev so začele vršiti veliko prej kot je bil datum otvoritve, vhunec pa so dosegle 27. in 28. junija. Slavnosti so se pričele v soboto, 27. junija, ko se je v večernih urah na železniški postaji zbrala množica meščanov, ki je pozdravila športnike iz Ljubljane in drugih krajev. V večernih urah je v Mursko Soboto prispel tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II, Milorad Stepanovič. Nato se je po mestnih ulicah ob zvokih godbe razvila baklada, na kateri so sodelovali tudi gasilci in četa vojakov.

... nadaljevalo pa na mestnih ulicah in stadionu

V nedeljo, na Vidovdan, pa je Murska Sobota spominjala na pravo velemesto, saj so ulice preplavili gostje iz različnih krajev. V dopoldanskih urah je bil na Glavnem trgu promenadni koncert vojaške godbe iz Varaždina, istočasno pa so potekale priprave na različne športne prireditve. Ob 11.30 se je pričel štafetni tek skozi mesto. Proga je bila dolga 1000 metrov in je bila razdeljena na 8 prog po 125 metrov. Zmagala je štafeta ljubljanskega Primorja, ki je progo pretekla v nekaj manj kot treh minutah. Druga je bila štafeta Mure.

V popoldanskih urah so se športniki z godbo na čelu v povorki odpravili proti stadionu, kjer jih je že čakala velika množica ljudi. Na slovesnosti so pred mikrofon stopili župan, Ferdinand Hartner, poslanec Josip Benko, predsednik Mure Josip Lipič in odposlanec kralja, ki je klubu čestital za njegove dosežke. Milorad Stepanovič je na koncu tudi uradno odprl stadion. Sledili so še govori sreskega načelnika g. Lipovška, zastopnika ministra vojske in mornarice J. Slobodnika, zastopnika ljubljanske nogometne podzveze Milutina Debelaka, zastopnika Jugoslovanske lahkoatletske zveze Vladimirja Venuttija, zastopnika Primorja Sava Sancina, zastopnika SK Drave ter zastopnika mladine SK Mure, Janeza Nemca.

Športna tekmovanja na stadionu

Po uvodni slovesnosti so sledila športna tekmovanja. Najprej so na igrišče stopili nogometaši rezervne ekipe Mure in prva ekipe Drave iz Ptuja. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Sledila so lahkoatletska tekmovanja, v katerih so bili doseženi sledeči rezultati:

- 100 m juniorji: razred C: 1. Čisar (Mura) 12.5, 2. Müller (Ptuj) 12.6 3. Abakumov (Mura) 13.
- 100 m seniorji: 1. Pleteršek (Primorje) 11.6, (v predteku celo 11.2), 2. Šušteršič (P) 11.8, 3. Kovačič (P) 11.9.
- 400 m: 1. Skušek (P) 53.4, 2. Gabršek (P) 53.9, 3. Czurda (P) 55.3.
- Skok v daljino: 1. Putinja (P) 6.29, 2. Pleteršek (P) 6.13, 3. Šušteršič (P) 5.91.
- Skok v višino: 1. Pleteršek (P) 1.61, 2. Putinja (P) 1.55, 3. Velkavrh (Drava) 1.40.
- Krogla; 1. Serše (P) 11.73, 2. Kajfež (P) 11.37, 3. Stros (Ptuj) 10.87.
- 1500 m: 1. Srakar (P) 4.26 2. Vagner (Ptuj) 4.55, 3. Majer (Ptuj) 5.02.

Po atletskih tekmovanjih je sledila še glavna nogometna tekma v kateri so se nogometaši Mure pomerili z B moštvom Ljubljane. Zmagali so gostje z 0:3 (0:1).

Kako je Mura dobila stadion in kakšen je bil?

Kot smo že omenili je Mura vse od svoje ustanovitve igrala tekme na sejmišču v Murski Soboti. Želja po svojem igrišču je bila velika in uprava kluba si je skupaj z županom Hartnerjem prizadevala, da bi dobila svoj lastni dom. Septembra 1934 so se na občinskem odboru prvič pogovarjali o novem stadionu, dela pa so nato potekala v letu 1935. Na prostoru poleg kopališča so bila iztrebljena drevesa, zravnana zemlja, narejeno tekališče, zasejana trava ter postavljena lesena ograja in zgrajena lesena tribuna. Ves prostor je meril 16.275 m², igrišče za nogomet pa je bilo veliko 105 x 70 metrov, goli pa so bili leseni. Tribuna, zgrajena po načrtih arh. Novaka je imela 11 lož in 140 sedežev. Pod tribuno so bile garderobe za igralce. Okrog nogometnega igrišča je bilo 380 metrov dolgo tekališče pokrito z lešem. Ob vhodu na stadion je bilo zgrajeno še teniško igrišče. Stroški izgradnje stadiona so znašali 160.000 dinarjev, Mura pa je dobila stadion v najem za petindvajset let. Za primerjavo naj omenimo, da je Murin denarni promet v letu 1935 znašal nekaj manj kot 24.000 dinarjev. Klub je večino sredstev prispeval sam, denar pa je dobil s tombolo, čajankami, donacijami in različnimi prireditvami.