Vincenc Arvai
Sedmi predsednik Mure je bil trgovec Vincenc Arvai. Murskosobški Jud Arvai oz. tudi Árvay je bil že leta 1921 odbornik prvega kluba, nato pa predsednik drugega kluba v letih 1928–1929 in 1932–1935. V času njegovega drugega predsedovanja je klub praznoval 10. obletnico delovanja. Svoj drugi mandat na čelu kluba je zaključil 26. februarja 1935.
Rodil se je 26. julija 1895 in je kot lastnik trgovine Ascher B. in sin sodil med najbogatejše prebivalce predvojne Murske Sobote. Začetnik trgovine je bil leta 1856 Vincenčev ded Bernhard/Bernát, ki je pred koncem 19. st. značilni judovski priimek Ascher spremenil v madžarski priimek Árvay. Trgovina, ki je stala na vogalu današnje Slovenske ulice in Ulica Staneta Rozmana, je zaradi svoje lege dobila pogovorno ime "Ašerof küjkel" (Ascherjev vogal). Danes je na tem mestu trgovina Müller. Na mestu stanovanjske hiše družine Árvay je danes Mercatorjev market.
Kaže, da je bil Vincenc Árvay poročen dvakrat: s prvo po imenu neznano ženo je imel sina Henrika, ki je bil v letih 1933–1941 dijak murskosoboške gimnazije. Henrik je vojno preživel in je po vojni živel v Budimpešti. Od leta 1931 je bila Vincenčeva druga žena Vera, roj. Kraus (31. X. 1903, Zagreb – 21. V. 1944, Auschwitz). V tem zakonu se je rodila hči Lili (1938, Murska Sobota – 21. V. 1944, Auschwitz). Usoda Eve in Lili je bila ista kot mnogih drugih prekmurskih Judov: aretacija 26. IV. 1944, nato pa pot preko Čakovca in geta v Nagykanizsi do koncentracijskega taborišča Auschwitz, kamor sta prispeli 21. V. 1944. Ta dan je bil najbolj grozljiv datum v vsem času obstoja taborišča Auschwitz: tega dne je s šestimi transporti iz Madžarske, eden od njih je bil tudi transport iz Nagykanizse, prispelo več kot 17.000 Judov, od katerih so jih okoli 13.000 takoj po selekciji usmrtili. Med njimi sta bili tudi Vincenčeva žena in hči. Vincenčeva usoda je bila drugačna. Kmalu po začetku nemške okupacije Madžarske, najverjetneje 5. ali 6. IV. 1944, so bili aretirani nekateri najbolj znani Judje v Murski Soboti. Med njimi je bil tudi Vincenc Árvay. Vsaj za zdaj še niso znane podrobnosti Vincenčeve usode po aretaciji v Murski Soboti. A najverjetneje je bil po državnem udaru fašističnih puščičastih križev 15. X. 1944 predan Nemcem. Poslan je bil na delo pri izgradnji sistema utrdb ob avstrijsko-madžarski meji z imenom Jugovzhodni zid (nem. Südostwall), ki bi naj preprečil prodor Rdeče armade v Nemški rajh. To nam nakazuje Kőszeg kot kraj njegove smrti. Umrl je sicer samo nekaj dni pred 29. III. 1945, ko je Kőszeg osvobodila Rdeče armada.
Vir: Boris Hajdinjak (Sinagoga Maribor)
Njegov naslednik je bil Josip Lipič, njegov predhodnik pa Anton Lovšin.
