Po izpadu iz mariborsko-varaždinsko-celjske lige so nogometaši Sobote v sezoni 1957/58 tekmovali v mariborski podzvezni ligi, kjer so tekmovali še Nafta, Kovinar Maribor, Rakičan, Fužinar, Pohorje ter drugi ekipi Branika in Maribora. Slednji dve sta igrali izven konkurence, zato se njuni rezultati niso šteli v končno razvrstitev. Sobota je s sedemnajstimi točkami osvojila naslov prvaka in za vstop v enotno slovensko ligo igrala dve kvalifikacijski tekmi s prvakom celjske podveze Brežicami. Sobočani so prvo tekmo v Mursko Soboti dobili s 5:0, drugo v gosteh pa z 2:7 in se v prihodnji sezoni uvrstili v novoustanovljeno slovensko republiško ligo.

Zraven prvenstvenih dvobojev so Sobočani odigrali še enajst pripravljalnih oz. prijateljskih tekem ter osem pokalnih. Odigrali so tri mednarodne tekme, dve doma in eno v gosteh. Na svojem igrišču so gostili avstrijski ekipi Spielfeld in AAC Gemeinde Graz. Maja 1958 so se odpravili še v Spielfeld in Avstrijcem vrnili za obisk v Murski Soboti. Še drugič zapored so se v Lendavi udeležili turnirja v počastitev dneva Rudarjev. V tekmovanju za pokal maršala Tita so se uvrstili v podzvezni polfinale, kjer jih je premagala ekipa Maribora.

Sobota je tekmovala tudi z drugo in mladinsko ekipo, medtem ko pionirjev to sezono ni imela. Druga ekipa je tekmovala v pomurski nogometni ligi kjer so tekmovali še Radgona, Turnišče in drugi ekipi Nafte in Rakičana. Sobota je zasedla drugo mesto, prvak pa je postala Radgona. Mladinci so tekmovali v mariborski podzvezni ligi in med šestimi ekipami zasedli četrto mesto.

Za prvo moštvo so igrali: Mirko Babič, Stevo Dozet, Adi Erjavec, Janez Horvat, Humar, Ciril Klajnšček, Feri Kološa, Franc Matjašec, Franc Maučec, Moco Milenković, Štefan Morčič, Jože Norčič, Ludvik Norčič, Janez Sečko, Bojan Skalar, Alojz Zach in Feri Zelko. Trener je bil Ljubomir Deškovič.

Predsednik kluba je bil Ernest Hoyer, sekretar pa Vlado Cvetko.