Roko Jurišić je nekdanji bočni branilec Mure. V preteklosti je v mlajših selekcijah nosil dres Dinama iz Zagreba in z njim nastopal v mladinski ligi prvakov. Igral je še za HNK Rijeko, SV Ried in Hrvatski Dragovoljac. Sveti dres Mure je oblekel 12. julija 2023 in ga nosil do 19. januarja, ko je Mursko Soboto zamenjal za ponos Slavonije in se preselil v NK Osijek. Roka smo tudi spodbujali na tekmi proti Ziri in Dinamu ter nato z njim opravili pogovor.

Kaj te je prepričalo, da si se lani julija preselil v Mursko Soboto?

»Ko sem odhajal iz avstrijskega Rieda, sem iskal najboljšo možnost zase. Na koncu sem se odločil za Muro, ker sem prejel njihov klic in vedel, da gre za dobro organiziran in ambiciozen klub. Šest mesecev sem se tam trudil, da bi dal vse od sebe in pritegnil pozornost največjih slovenskih klubov, kot so Maribor, Olimpija in Celje. Na koncu so me ti klubi tudi kontaktirali za nadaljevanje kariere v Sloveniji, vendar je prišla ponudba iz Osijeka, ki je nisem mogel zavrniti.«

Kdaj si prvič slišal za Muro?

»Vedel sem, da so igrali kvalifikacije za Ligo prvakov po tem, ko so postali prvaki Slovenije, in da so osvojili državni pokal. To me je pritegnilo, saj mi je všeč ambiciozno okolje.«

Kako si se znašel v Murski Soboti? Ti je bilo prijetno, glede na to, da prihajaš iz precej večjega mesta?

»Na začetku mi ni bilo najlažje. Mesto je majhno v primerjavi z Zagrebom in Reko, kjer sem bil prej, nima veliko prebivalcev, a mi je bilo všeč, ker sem bil blizu doma. Mesto je prijetno za življenje, ni veliko prometa, ljudje so prijazni, hrana je v redu in na splošno sem bil zadovoljen. Tisto obdobje bi ocenil kot kakovostno.«

Kako je s prepoznavnostjo nogometašev v Murski Soboti in zdaj v Osijeku?

»Igralci so v HNL-u bolj prepoznavni kot v Sloveniji. Osijek je dober primer za primerjavo. Vse mi ustreza, tako da sploh ne hodim v Zagreb, ker imam vse v mestu ob Dravi. Tam je tudi moja družina. Vesel sem, da me navijači cenijo in podpirajo, včasih me ustavijo na ulici in pozitivno komentirajo moje igre. V Murski Soboti so ljudje nekoliko bolj zadržani glede tega. Nikoli pa nisem tam občutil nič negativnega, da bi kdo naredil napačen zaključek. Tukaj pa je navijaško vzdušje bolj strastno.«

Kateri igralec ti je v slovenski ligi povzročal največ težav in kateri zdaj v hrvaški ligi?

»V Sloveniji sta mi največ težav povzročala Soudani in Iličić, oba sta odlična napadalca, katerih poteze je težko napovedati. V HNL-u bi izpostavil Pašalića iz Rijeke, ki ga je bilo najtežje čuvati.«

Si kdaj razmišljal o igranju za A reprezentanco?

»Od nekdaj sem sanjal o igranju za reprezentanco in se bom še naprej trudil, da bi prišel v to izbrano družbo. To bi bil vrhunec moje dosedanje kariere, saj je velika čast igrati za svojo državo z najboljšimi igralci, ki jih ima Hrvaška.«

Kaj bi, po tvojem mnenju, Slovenija morala storiti, da bi dosegla raven, ki jo imajo Hrvati?

»Ko sem prišel v Slovenijo, moram priznati, da sem podcenil to ligo, kar je bila napaka. Tekmovanje je zahtevno in razvojno za mlade igralce. Slovenci se za prihodnost ne rabijo bati. Dejstvo je, da veliko mladih igralcev odhaja v tujino v dobre lige in klube, vedno pa prihajajo novi talenti. Slovenska reprezentanca je zelo dobra, igrali so kakovostno na evropskem prvenstvu, v njej pa so tudi igralci iz domače lige, kar je lepo videti.«

Kdaj si začel igrati nogomet in kje? Si vedno igral v obrambi ali si poskusil tudi v napadu?

»Igrati sem začel pri šestih letih v Jadranu v majhnem Starigradu na otoku Hvaru. Tam sem živel, ljudje mi še vedno govorijo, naj jih ne pozabim, ko govorim o svoji karieri. Začel sem kot levo krilo, nato pa sem se premaknil na položaj bočnega branilca, vendar sem ostal na isti avtlini. Lahko igram kot krilo ali kot obrambni igralec.«

Si kdaj mislil, da boš v tako kratkem času postal ljubljenec navijačev Mure?

»Ko sem prišel v Slovenijo, sem slišal, da ima Mura drugo ali tretjo najboljšo navijaško skupino v ligi. Vesel sem, da so me ljudje tam hitro vzljubili in sprejeli. Videli so, da se trudim in dam vse od sebe na igrišču. S tem nisem pomagal le ekipi, ampak tudi sebi.«

Ali si vedel, da si bil po samo šestih mesecih pri Muri na koncu po mnenju navijačev uvrščen v ekipo sezone? Kaj meniš o tem?

»Nisem niti vedel, da so me izbrali v ekipo sezone, zato sem zdaj zelo vesel, ko to slišim. To mi veliko pomeni, še posebej, ker priznanje prihaja od navijačev. Hvala jim za to.«

Imaš kakšno sporočilo za navijače Mure in Black Gringose?

»Ko sem odhajal, sem navijačem Mure sporočil, naj vedno podpirajo svojo ekipo in ostanejo ob klubu. Še enkrat bom poudaril, da je Mura zelo dobra ekipa, ki lahko doseže veliko. Želim jim, da osvojijo pozicijo, ki jih bo popeljala v Evropo.«

Pred kratkim si postal oče. Se ti je zdaj kaj spremenilo v življenju?

»Seveda se je. Spremenilo se je vse. Lahko rečem, da se mi je vse postavilo na glavo, družina mi je postala prednostna. Tako sem razmišljal že prej, še bolj pa po rojstvu hčerke. Dobim še več samozavesti, starševstvo pa je nekaj posebnega. Žena in hčerka me podpirata tudi na tribunah, ne samo na domačih tekmah v Osijeku, ampak prideta tudi na nekatere gostujoče tekme.«

Za konec, nekaj za najmlajše občinstvo. Imaš kakšne hobije, igraš kakšne igre v prostem času?

»Ne igram nobenih iger, niti na telefonu niti na tablici. Preprosto nisem takšen tip. Raje gledam filme in serije, na primer Netflix, to je moja prva izbira, ko potujemo ali smo v hotelih na pripravah. Sporočilo mladim je, naj čim manj časa preživijo na telefonih in igralnih konzolah, naj raje uživajo v kateremkoli športu.«