Mura je imela v svoji zgodovini veliko izvrstnih napadalcev ter asistentov. Eden izmed njih je bil naš someščan Emil Miloševič, ki je zaznamoval Murina šestdeseta leta. V svojih šolskih letih je bil vsestranski športnik. Ukvarjal se je z atletiko, rokometom in hokejem na travi. Bil je v državni atletski reprezentanci Jugoslavije in član slovenske reprezentance hokeja na travi. Kasneje ga je najbolj pritegnil nogomet v katerem je ostal do konca svojih študijskih let, ko je pričel svojo poslovno kariero.

Emil Miloševič se je rodil 21. marca 1943, k Muri oz. takratni Soboti pa je pristopil s šestnajstimi leti. Članski dres Sobote je prvič oblekel 18. septembra 1960 proti Slovanu. Takrat je štel dobrih sedemnajst let. Igral je v napadu, natančneje na položaju desnega krila. Po končani karieri je odšel v poslovne vode, saj je bil zaposlen v lesno predelovalni industriji. Kdo je Emil Miloševič?

Gospod Miloševič, bili ste vsestranski športnik. Kakšni so bili vaši športni in predvsem nogometni začetki?

"Tako kot večina šolarjev in dijakov sem se tudi jaz ukvarjal z različnimi športi. V šolskih letih predvsem z rokometom, hokejem na travi in atletiko. Bil sem med najhitrejšimi atleti in član jugoslovanske državne reprezentance. Preizkusil sem se še v hokeju na travi in bil član slovenske reprezentance. Kasneje pa me je najbolj pritegnil nogomet in spomnim se, da je bil moj tedanji trener pri atletiki Evgen Titan zelo razočaran nad mojim odhodom na Fazanerijo in me pregovarjal, da ostanem v atletiki. Pri nogometu sem se zaradi hitrosti najbolje znašel na krilnem položaju."

Kako se spomnite vašega obdobja pri Muri? Igrali ste tako v slovenski kot II. zvezni ligi.

"V prvi vrsti bi rad dejal, da so to bili zelo skromni časi, na katere pa imam izredno lepe spomine. V klub sem prišel kot mladenič, s šestnajstimi leti, sprejeli pa so me zelo lepo. Imeli smo izjemne trenerje, treningi pa so bili naporni. Najbolj mi je ostal v spominu Feri Zelko, ki ni bil le dober trener temveč tudi odličen nogometaš. Ne morem mimo Ferija Maučeca, ki je bil takrat alfa in omega pri doseganju zadetkov. Z njim je bilo izjemno lepo delati in še lepše igrati. Z Muro sem igral v slovenski in II. jugoslovanski ligi. Tako kot je danes je bila Mura že takrat nekaj posebnega."

Ste ves čas igrali za Muro ali še za kakšen drugi klub?

"Ves čas za Muro, vendar z določenimi prekinitvami. Predvsem zato ker sem študiral v Ljubljani. V času študija mi je vodstvo Mure omogočilo, da sem treniral pri Olimpiji. Tudi tam sem doživel marsikaj lepega z Oblakom, Arslanagićem, Nikolićem, Popivodo in tako naprej."

Kateri trenutki so vam še ostali v spominu?

"Na začetku moje igralske kariere nisem dajal veliko golov. Celotna igra je temeljila na podajah Feriju Maučecu, ki je bil mojster dajanja zadetkov in najboljši strelec slovenske lige. Zelo lepo smo se razumeli. Takrat nismo igrali za denar. Dobili smo hranarino. Doma sem vprašal mamo če rabi moko, sladkor in podobno, nato pa smo to dobili v trgovini. Tega pri drugih športih ni bilo, zato se je mnogo mladih ravno zaradi tega pričelo ukvarjati z nogometom."

Posebna so bila verjetno tudi potovanja na tekme?

"Sprva smo se na tekme vozili s tovornjakom. Ladislav Koblencer, oče Milana Koblencerja je bil takrat ekonom in se je ukvarjal s prevozi. Vozili smo se z njegovim tovornjakom. Ob strani sta bili dve klopi in ena na sredini. Tovornjak je bil odprt, ko pa je bilo deževno pa smo odprli cerado. Bili smo zelo zaprašeni, kajti ceste so bile makadanske, ni bilo asfalta. Za Muro so živeli vsi Sobočanci. V upravnem odboru so bili zelo dobri ljudje in so uredili vse kar smo rabili. Benko nam je odstopil in uredil, da smo jedli klobase in krače. Nismo imeli kosil. Ko smo kasneje igrali v II. zvezni ligi se je to že bolj uredilo in smo imeli po vsaki domači tekmi pri Zvezdi večerjo."

Kje so potekali treningi?

"Trenirali smo na glavnem igrišču. To je bilo prijetno igrišče z leseno tribuno okrog katere je bila lesena ograja. Takrat je prihajalo na tekme po 1500 gledalcev, ki so stali v večih vrstah okrog igrišča."

Katere tekme so bile takrat derbiji?

"Zelo napete tekme so bile z Nafto, ki je nekaj časa igrala v slovenski ligi, z Mariborom, Železničarjem in Olimpijo. Zelo dobra sta bila tudi Slovan in Ljubljana."

Kdaj ste končali z igralsko kariero in ali ste bili po njej še vpeti v nogometno dogajanje?

"Končal sem takrat ko sem bil diplomant na univerzi v Ljubljani in ni bilo več toliko časa za nogomet. To je bilo v začetku sedemdesetih let. Posvetil sem se študiju. Me je pa takrat hotela imeti Olimpija. Vse je že bilo dogovorjeno z Muro, vendar sem želel dokončati fakulteto. Po koncu kariere se nisem več ukvarjal z nogometom, ker za to ni bilo časa. Zaposlil sem se v lesno predelovalnem podjetju v Murski Soboti, kjer sem potem počasi napredoval."

Na tekme pa ste verjetno še naprej hodili?

"Na tekme sem vedno hodil pa tudi danes mi ne uide nobena Murina tekma. Spremljam jo predvsem po televiziji. Sem žalosten glede rezultatov, kajti Mura je kvalitetno moštvo in si zasluži višje mesto."

Kako bi primerjali nogomet takrat in danes?

"Midva z Antonom Šarotarjem sva takrat kot študenta trenirala dvakrat na dan. Zjutraj in potem popoldne, ko so se nama pridružili še ostali, ki so prišli iz službe. To je bilo zelo skromno, ni bilo fitnesov, urejenih nogometnih igrišč in ostalih zadev, ki jih imajo današnji nogometaši. Po tekmi smo imeli malo mrzle vode za tuširanje, dobili pa smo tudi vroč čaj. Vsi so bili zaposleni, precej pa je bilo tudi študentov. Takrat to ni bil poklic. Stevo Dozet je denimo diplomiral na geodeziji.  Ker sem bil študent sem se iz Ljubljane vozil v Mursko Soboto na tekmo. Vsi ljudje, ki so bili kakorkoli povezani z Muro so se trudili in ji pomagali. Klub je organiziral tombole, ki so bile pri gimnaziji (op. a: današnja OŠ I), po izgradnji atletskega stadiona pa so se preselila na sejmišče. Vse je organiziralo vodstvo kluba, igralci pa smo prodajali karte. Svet je bil drugačen, pa tudi entuziazma je bilo več."

Marsikdo ne ve, da ste bili tudi strasten letalec.

"Letalstvo je bila moja strast in v starejših letih sem postal učitelj letenja. Bil sem tudi član aerokluba Murska Sobota."