Nikoli ne žvižgaj svoji lastni ekipi. To bi dejal svojim prijateljem in podpornikom Mure na tribuni. In ja, nismo se počutili najbolje, ko so igralci še četrtič zapored igrišče zapuščali sklonjenih glav.

Ne dvomimo, da se borijo po svojih najboljših močeh, pa če dosežejo zmago ali poraz. Tudi naši igralci so profesionalci tako kot tisti, ki jih spremljamo po televiziji v kakovostno precej boljših ligah. Nekateri prihajajo iz domačega okoliša ali bližine. Če ne bi bili profesionalci, ne bi bili del moštva.

Zato jim na teh zadnjih petih tekmah dajmo vso možno podporo, ki jo lahko prejmejo. V prvi nogometni ligi moramo ostati za vsako ceno. Res je prednost dokaj visoka, a obstanek vseeno še ni zagotovljen. Prenehajmo vse prelagati na druge, in vsaj v času tekme, stopimo skupaj.

Vsi vemo, da trenutna forma ni pravi odraz ekipe. Podobna ekipa je na začetku sezone dosegla tri zaporedne zmage in po petih odigranih kolih imela na računu dvanajst od petnajst možnih točk. Enostavno moramo zaupati vodstvu kluba, ki ga je v preteklosti dvignila iz pepela in ga vmes popeljala tudi do evropskih tekmovanj. Vem, da smo imeli pomoč izjemnega trenerja, a ne smemo pozabiti kdo je trenerja v Muro zvabil, kdo poskrbel za rekordna gostovanja v gosteh, kdo polepšal stadion in nam uredil eno najlepših zelenic v Sloveniji.

Pozabimo na kikse in spodrsljaje in se ponastavimo. Pustimo času čas in strokovnemu delu, da vpelje svoje ideje. V nogometu se še nič ni zgodilo čez noč. Vsi uspehi na zelenicah so se dogajali, ker smo s klubom dihali kot eno.

Zato pokažimo, da nismo le priložnostni navijači in na praznični ponedeljek v velikem številu obiščimo derbi z Mariborom. Naj se igralcem v vijoličastih tresejo hlače od bobnenja Fazanerije. Pomagajmo ekipi, da z dvanajstimi igralci premaga Maribor, ki se prav tako nahaja v enako slabem nizu.