Spletna stran NK Mura skozi čas je posvečena zgodovini in sedanjosti nogometnega kluba Mura in ni uradna spletna stran kluba. Urejajo jo ljubitelji črno-belih. Na voljo so članki, podatki o tekmah in igralcih, arhiv fotografij, statistika in še mnogo več. Prebrskajte arhiv Mure in spoznajte njeno pot skozi čas. Uradna spletna stran je dostopna na naslovu nsmura.si.

Bakula: Moj dres Mure sem podaril očetu Luke Modrića

Prihod igralcev Mure in Lyngbyja na igrišče. Muraši od leve: Vladimir Kokol, Simon Dvoršak, Marijan Bakula, Nebojša Vučičević (skrit za Bakulo), Alen Ščulac, Štefan Škaper, Danijel Brezič in Franc Cifer. Skrajno desno je fotograf Aleš Cipot. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Jure Zauneker

Marijan Bakula, nekdanja Murina desetica, kapetan, borec in eden izmed najboljših tujcev, ki so nosili dres Mure. V Mursko Soboto je prišel poleti 1993, trener je bil Šoškić, predsednik Mörec. Kot kapetan je dvignil pokal za osvojeni naslov pokalnega prvaka. S črno-belimi se je uvrstil v evropo. Vrnil se je pozimi 2001, ko ga je poklical Luka Bonačić. Mura se je borila za obstanek, na koncu pa za eno točko zgrešila evropo.

Marijan Bakula, nam zaupate kje ste danes in kaj počnete?

"Trenutno živim v Požegi in sem trener nogometnega kluba Požega."

Koliko spremljate Muro in slovenski nogomet?

"Še vedno zelo veliko. Če ne v živo pa prek televizije. Mura bo vedno v mojem srcu. Igral sem v Murski Soboti in ne morem mimo tega. Spremljam pa tudi Maribor, saj sem pred Muro igral tudi tam. Imam zelo lepe spomine. Spremljam Muro, Maribor in celotno slovensko ligo. Sicer sem rojen v Bosni in ko me vprašajo za koga navijam povem za Bosno, ko sem v Sloveniji povem za Slovenijo, na Hrvaškem za Hrvaško. Ko igrajo reprezentance ne morem izgubiti, z vsemi simpatiziram."

Kako ste doživljali vse te Murine uspehe zadnjih let?

"To je 'strašno' kar jim je uspelo. Zelo lepo. Spremljal sem vse tekme, tudi delo Šimundže. Poznam ga. Skupaj sva igrala v Mariboru, z Muro pa sem igral tudi proti njemu. V narekovajih bom rekel, da smo ga mi 'stari' naredili, saj je bil on takrat še mladenič. Ko je prišel v Muro je naredil fantastične rezultate. Mura je sedaj rezultatsko nekoliko padla, vendar verjamem, da bo kmalu bolje."

Kako so vas leta 1993 prepričali, da vijoličasti dres zamenjate za črno-belega?

"Predvsem bi rekel, da je to bil izziv. Predsednik Mörec, direktor Kerčmar in trener Šoškić so mi predstavili idejo s katero želijo narediti močno Muro, ki bi se uvrščala v evropska tekmovanja. Takrat sem bil že tri leta v Mariboru in ko sem vse to slišal sem si želel spremembe in novih izzivov. Vedel sem, da je v Prekmurju publika, da imajo ljudje radi Muro, da je stadion poln. Nikoli mi ni bilo žal in to je bil za mene 'pun pogodak'. Najprej tri in pol sezone, nato pa sem se vrnil in odigral še eno leto. To so bila nepozabna leta. Vedno, ko me kdo vpraša povem, da je Mura za mene eden izmed dveh najljubših klubov."

Igrali ste veliko derbi tekem. Kako se spominjate vseh teh tekem?

"Največji derbiji so bili takrat z Mariborom in Beltinci. To kar se je dogajalo denimo leta 2001 se spomnim, kot da se je zgodilo včeraj. Trener je bil Luka Bonačić, Mura pa se je borila za obstanek. Bil sem v Šibeniku, ko me je v zimskem premoru poklical Bonačić in dejal, da potrebuje mojo pomoč. Mura je bila v Sloveniji vedno med prvimi tremi in je bilo nenavadno, da se je takrat borila obstanek. Znova sem sprejel izziv. Spomnim se, da smo prvo spomladansko kolo gostovali v Kopru in si nismo smeli privoščiti poraza. Pa si nismo in smo igrali neodločeno. V drugem kolu je k nam prišel Maribor in odigrali smo 1:1. Igrali smo 'strašno'. Tu sem zabil gol in spomnim se, da je bila Fazanerija čisto polna. V časopisih so takrat zapisali 'Vratila se stara dobra vremena'. Na koncu ni bilo težav z obstankom nam je pa zmanjkala ena točka za evropo. Spomnim se praktično vsake minute te tekme. Maribor je takrat bil zelo močan, mi pa tudi."

Ne moreva mimo derbijev z Beltinci.

"Beltinci so imeli zelo dobro ekipo. Škaper je bil 'čudo' od igralca, enako Cener pa še kdo. Škaperju je denimo skoraj vsak strel šel v gol. Ni bilo pomembno kateri si na lestvici, ker nikoli ni bilo favorita. Ko si zmagal si bil glaven v Prekmurju. To so bile fantastične tekme in kdo se tega ne bi spomnil? Žal mi je edino, da Beltinci niso v prvi ligi."

Vendar so na dobri poti, da pridejo tja.

"Upam, resnično upam, da jim uspe. To bilo zelo lepo za Prekmurje."

Z Muro ste se prvič uvrstili v Evropo.

"Drži, osvojili smo tudi pokal. Imel sem čast, da dvignem pokal."

Ali še ohranjate stike s takratno generacijo?

"Z nekaterimi. Največ z Damjanom Gajserjem, vedno se pozdraviva, tudi z Danijelom Brezićem in še s kom. Pogosto pridem v Maribor in tudi v Mursko Soboto. Bil sem dvakrat, trikrat na tekmi v Murski Soboti. Nikoli se nisem izpostavljal, prišel sem, pogledal tekmo in odšel. Je pa Fazanerija prekrasen stadion. Ko sem nazadnje pripeljal prijatelja na tekmo ni mogel verjeti. Prideš v 'šumo' in nato naenkrat stadion. Prekrasno."

Kdaj ste bili nazadnje na Fazaneriji.

"Bil sem prejšnje leto."

Ste si morebiti shranili kakšen Murin dres, šal? Imate še vedno medaljo, ki ste jo dobili ob naslovu pokalnega prvaka?

"Medaljo imam doma - shranjeno. Imel sem pa tudi Murin dres, ki pa sem ga podaril in ne boste verjeli komu. Podaril sem ga očetu Luke Modrića, Stipi. Ko sem igral v Zadru je Stipe vedno nosil dres sina Luke pa sem mu podaril Murinega na katerem je pisalo Bakula. Zgodilo pa se je to, da ga je Stipe vedno nosil. V njem je igral nogomet. In še danes se pogosto pogovarjava o tem. Tako da moj dres Mure ima Stipe Modrić."

Kaj je imela takratna Mura, da je bila praktično ves čas v vrhu? Dobre igralce, trenerje, vodstvo?

"Imela je vse to, najbolj pa vodstvo. Če ni pravega vodstva tudi ostalega ni. Atmosfera je bila fantastična. Igral sem v veliko klubih, vendar takih navijačev s tako pripadnostjo kot jo ima Mura nisem nikjer doživel. S tem bi se edino lahko primerjal le Maribor. Kar mi je bilo zanimivo je to, da nas publika nikoli ni krivila za slabe rezultate. Vedno je bil kriv nekdo drug. Ko smo igrali slabo se nikoli niso 'spravili' na nas, vedno so nas pozdravljali. Pogosto mi je bilo nerodno, saj smo bili krivci edino mi, ne pa uprava, trener in še kdo. Ko smo igralci na igrišču ne more trener nič. Vedno so igralci tisti, ki dajo ali pa ne dajo vse od sebe. Ali pa so z glavo pri stvari ali pa niso. Ni trener tisti. Ne spomnim se, da bi nam gledalci kdaj žvižgali ali nas zmerjali. Vsaj dokler sem bil jaz tam se to dogajalo."

V enem izmed intervjujev iz leta 1995 ste dejali, da v Sloveniji nista samo Maribor in Olimpija, temveč je z njima ob boku tudi Mura. Ste danes še vedno tega mnenja?

"Še vedno tako mislim. Mura je dobra, trenutno je malo v krizi in prihaja do oscilacij, kar je normalno. Vendar verjamem da se bo iz tega tudi izvlekla, tako kot se je vedno. Spomnim se kako so se nas bali. Za Maribor in Olimpijo je bil uspeh že, če sta iz Fazanerije odnesla kakšno točko. Kluba sta res večja, vendar samo zato ker prihajata iz večjih mest. Kot ekipa pa nikoli nismo priznavali, da bi bil kdorkoli večji od nas. Trije klubi smo takrat malo izstopali, vmes tudi nekaj Publikum. Tudi danes je tako. Tudi za to ker za njo stojijo navijači in ljudje, ki jo vodijo."

Koliko vam je žal, da takrat niste osvojili naslova? Bili ste tako blizu.

"Bil sem prepričan, da nam bo uspelo in še danes mi je žal, da temu ni bilo tako. Imeli smo zelo dobro ekipo. Tu so bili Boškovič, Gliha, Jermaniš, Ilić, Gutalj in tako dalje. Ne vem kaj nam je zmanjkalo. Na žalost ni šlo. Zato sem pa bil toliko bolj vesel, ko je Mura postala prvak. Vse se je to na koncu vrnilo. Tako sem bil vesel, kot da bi bil tudi jaz tam. Uspelo jim je in to sredi Maribora. Murska Sobota si je to zaslužila, zaslužili so si navijači. Tekmo sem spremljal po televiziji in ko so postali prvaki sem šel s prijatelji ven. Vsem je bilo čudno, da sem takrat pil vino, čeprav ne pijem alkohola. Dejal sem jim - Mura mi je končno postala prvak."

Ljudje v Murski Soboti vas še vedno zelo cenijo. Veljali ste za pravega borca, igralca, ki je vedno dal sto odstotkov od sebe in za človeka, ki so ga zelo spoštovali.

"To je zelo lepo slišati. Igralca vedno naredi ekipa. Zraven sebe sem imel izjemne igralce, navijače in klub je bil zelo dober. Bil sem med starejšimi pa sem imel mogoče nekoliko več besede. Spoštoval sem vse, verjetno tudi za to."

Zaupajte nam katera prekmurska beseda se vam je najbolj vtisnila v spomin in kaj bi sporočili vsem privržencem Mure?

"Zlüfto san (smeh). Ob koncu najinega pogovora bi rad pozdravil vse v Muri in navijače. Potrudil se bom, da pridem na prvo spomladansko tekmo proti Mariboru. Želim vam uspešno pomlad, zaostanek za evropo ni prevelik in verjamem, da boste ujeli eno od teh mest."

Marijan Bakula, ko je leta 1993 podpisal pogodbo z Muro. Levo je takratni direktor Mure Ervin Kerčmar. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: arhiv Ervina Kerčmarja

Marijan Bakula poleti 1993. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Nataša Juhnov

Marijan Bakula na tekmi Mura : Žalgiris (24. avgust 1995). Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Jure Zauneker

Marijan Bakula pred vrati Olimpije. Fotografija je s tekme Mura : Olimpija (15. maj 1994). Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Nataša Juhnov

Marinko Šarkezi in Marijan Bakula na tekmi Mura : Beltinci (28. april 1996). Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Jure Zauneker

Zgodovinska fotografija slavja Mure po pokalnem naslovu leta 1995. Desno je Marijan Bakula, zraven njega v beli srajci pa trener Marin Kovačić. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Jure Zauneker

Komentarji (0)

NE SPREGLEJTE

Marijan Bakula

FORUM

Želite debatirati o tem? Prijavite se na forum in izrazite svoje mnenje.

Vstop na forum

Da bi na spletni strani nkmura.si, lahko doživeli kar najboljšo uporabniško izkušnjo, uporabljamo piškotke in podobne tehnologije. Z nadaljnjim ogledom spletne strani se strinjate z njihovo uporabo. Več informacij V redu