Na Murini nouči, ki je potekala 13. maja, je klub organiziral srečanje nekdanjih murašev in funkcionarjev, ki jih najdemo na spominskih karticah Što san?. Med tistimi, ki so se udeležili dogodka je bil tudi Adamo Baranja, nekdanje desno krilo oz. bek Mure. Amo, kot je bil njegov vzdevek, je bil znan po svojih prodorih po desni strani in predložkih. V Muri je preživel glavnino svoje igralske kariere na katero ima, kot sam pravi, najlepše spomine.

Najlepši trenutki kariere

Še preden smo Baranjo sploh uspeli karkoli vprašati je dejal: "Počutim se, kot da bi prišel na nek drug stadion in v drugo državo. Vse je novo in časi hitro minevajo. Vesel sem, da je Muri uspelo priti tako daleč in bi ji najprej želel vrsto uspehov. V svojem življenju imam najlepše spomine na Muro, tega kar sem tukaj doživel ne bom nikoli pozabil." Danes triinpetdesetletni Amo je kariero pričel na Tišini, v klubu iz katerega je prihajalo in še vedno prihaja izjemno veliko nogometašev Mure. V črno-belem dresu je ostal do svojega tridesetega leta. "Nogometno pot sem pričel pri mlajših selekcijah Tišine, nakar sem s šestnajstimi leti prišel k Muri in podpisal prvo profesionalno pogodbo. Sledil je odhod v avstrijsko drugo ligo kjer sem igral za Krems, nato pa še za Korotan in Nafto."

Poklon Marinu Kovačiću

Kako Baranja gleda na današnji nogomet in na nogomet, ki so ga igrali v njegovih časih? "Danes se igra zelo hiter nogomet, nekoč pa je bilo več poudarka na tehniki. Vidi se, da dlje pridejo ekipe, ki imajo širši kader in več pripravljenih igralcev. Nekoč se je več igralo na moža in če so v ekipi izstopali trije, štirje nogometaši so ti vplivali na ekipo in tehtnico obrnili na eno stran." Za bočne igralce smo vedno rekli, da morajo ogromno teči. Tudi vi ste bili znani potem. "Na bočnih položajih si moral vedno zelo veliko teči, to je bilo že od nekdaj. Najbolj je name vplival zdaj že pokojni Marin Kovačić, ki sem ga izjemno cenil."

Ob boku z najboljšimi

Kateri trenutki so vam ostali najbolj v spominu? "To, da smo postali pokalni zmagovalci, premagali Publikum in brez težav konkurirali Mariboru in Olimpiji, ki sta bila v tistih časih daleč pred vsemi. Vsako leto smo igrali v Evropi, dokazali smo, da znamo igrati in se kosati ter konkurirati z najboljšimi. Vedno smo bili med prvimi štirimi. V spominu so mi ostale tudi prve evropske tekme in to, da smo v vojnih razmerah potovali v Novi Sad na tekmo z Bečejem."

Prijateljstva ostajajo

Ali Adamo Baranja še kaj srečuje nekdanje soigralce? "Igralci, ki smo takrat igrali se še dandanes dobro poznamo in smo ostali prijatelji. Pohvalil bi idejo kluba, da organizira tovrstna srečanja. Bil sem zelo presenečen in cenim vabilo. Dokazuje, da nas niso pozabili in kako imajo radi Muro." Kaj počnete danes, se še ukvarjate z nogometom? "Danes se več ne ukvarjam z nogometom. Bil sem trener, vendar sem prestal operacijo kolka in moram mirovati. Čaka me rehabilitacija, nato pa bomo videli kaj bo prinesel čas," je za konec sklenil Baranja.