Slovensko nogometno prizorišče je bogatejše še za eno ime svetovnega slovesa. Prihod Miroslava Blaževića na Murino klop nikogar ni pustil ravnodušnega, po Robertu Prosinečkem gre nedvomno za največji ulov v samostojni Sloveniji. Oseminšestdesetletnega trenerja, rojenega v Travniku, ni treba posebej predstavljati. Dovolj je reči Ćiro in tudi občasni spremljevalci nogometnih dogajanj vedo povedati, da gre za stratega, ki je popeljal Hrvaško do tretjega mesta na SP v Franciji leta 1998.

Doslej je delal že v Švici (Grasshoppers, Sion), Franciji (Nantes) in Grčiji (PAOK), vodil je tudi reprezentanco Irana, v nekdanji skupni državi je pustil globoko sled v Prištini, na Hrvaškem pa je ob Osijeku in Rijeki zaznamoval predvsem zgodovino Dinama. V Mursko Soboto prihaja kot tvorec zadnjega državnega naslova s klubom iz Maksimira, v včerajšnjem pogovoru za Večer je razkril načrte z moštvom s Fazanerije.

– Ob vašem prihodu v Slovenijo so mnogi osupli. Kateri so bili odločilni dejavniki, da ste sprejeli povabilo iz Prekmurja? Ste si vzeli čas za premislek, preden ste rekli da predsedniku Mure Georgu Subanu?

"Hitro sva si segla v roke, po konkretnem pogovoru zame ni bilo dvomov. Zato me več niso zanimale druge ponudbe iz tujine in domovine (Ukrajina, Katar, Savdska Arabija, op. p.). Našli smo skupne cilje in interese. Sodim med ambiciozne ljudi, zanimajo me le ambiciozni projekti. Muro nedvomno uvrščam med takšne."

Kovačiću je bilo lažje

– Najbrž veste, da je Prekmurje ob Mariboru edini del Slovenije, v katerem se lahko pohvalijo s temperamentnimi navijači. Nekaj dobrih rezultatov bi jih hitro dvignilo na noge.

"Slišal sem že o tem. Veseli me, da imajo ljudje radi nogomet, a bi rad umiril stanje in morebitno pretirano evforijo. Niso mi všeč pompozni sprejemi. Najlepše je mirno priti na novo delovno mesto, brez posebnih pričakovanj. Bučne napovedi so zame le dodatno breme. Vem, da mi ne bo lahko, toda pripravljen sem na vse izzive. Tudi na rudarsko delo, da zadovoljim tiste, ki so najbolj pomembni. To pa so seveda navijači."

– Muro so že vadili hrvaški trenerji Kovačić, Nadoveza, Kranjčar in Bonačić, a je trofejo osvojil le Kovačić (pokal NZS leta 1995). Bo ta podatek dodaten izziv pri namenu, da pustite v Prekmurju globljo sled od predhodnikov?

"Kovačić je imel tedaj v ekipi šest, sedem reprezentantov. Doletela ga je čast, da je vodil generacijo igralcev, ki jo bo težko ponovno zbrati pri Muri. Seveda s tem ne želim zmanjševati njegovega podviga, saj je treba tudi takšno ekipo pripeljati do cilja, a je treba opozoriti, da je imel neprimerno boljši izhodiščni položaj."

– Koliko ste seznanjeni z našim klubskim nogometom? Najbrž vas je Prosinečki že opozoril na nekatere zadeve...

"Drži, prav Robert Prosinečki me je navdihnil z dodatnim motivom pred prihodom v Mursko Soboto. Dejal mi je: 'Šef, ne bo vam žal, odhajate v pravo nogometno okolje, tam boste našli svoje zadovoljstvo. Verjamem mu, po dosedanjih vesteh se obetajo zanimiva dogajanja."

Nogometašem po 3000 evrov

– Kaj napovedujete nogometašem Mure pred prvim treningom, kaj jih čaka v novi sezoni?

"Igralci so najpomembnejši. Moja dolžnost bo ta skupek nadarjenosti pri Muri sestaviti v ekipo, ki bo sposobna za uresničitev želenih dosežkov. Ti cilji pa so odvisni predvsem od njihovih zmožnosti. Preden bolj konkretno napovem, kakšni so Murini cilji, me zanima, kaj zmorejo ti fantje, moram se seznaniti z veljavo moštva. Zato bom v sredo že v Murski Soboti, da zberem vse informacije in ugotovim, kakšne so razmere. Opredelil se bom za 22 igralcev in se lotil dela. Prvič se bomo zbrali v nedeljo ob 18. uri."

– Načrtujete še kakšno okrepitev? Odslovljena sta bila Romero in Trenevski, predvidevamo, da bi naslednji tuji novinci lahko prišli s Hrvaške. Bo to Davor Šuker, morda Robert Jarni ali celo Dumitru Mitu?

"Omenjajo se mnoga imena, a vam lahko rečem, da Šuker, Jarni ali celo Mitu ne pridejo v poštev. Absurdno je pričakovati, da bi kdo med njimi prišel k Muri. Lahko vam zaupam, da Mitu zasluži pri Dinamu 100.000 evrov letno; kako mu lahko Mura ponudi takšno pogodbo? Vem, kakšne so razmere v Sloveniji, v vaši ligi lahko imajo nogometaši po dva ali tri tisoč evrov plače. Ko sva že pri Romunu Mituju, vam bom povedal, da je imel ponudbo iz tujine, vredno dva milijona evrov. Dinamo je zanj zahteval štiri. Naša realnost so domači igralci, osredotočili se bomo na lastne moči in skušali uveljaviti koga med našimi mlajšimi nogometaši."

– Za konec še beseda o Dinamu. Mnogi so presenečeni, da je moral trener šampionske ekipe oditi iz Zagreba. Zakaj?

"Trenerji smo pravi nomadi. Nikdar ne vemo, kdaj se bomo selili, ne odločamo sami o svoji usodi. Nekdo, ki ima ta privilegij, da odloča, te pač lahko zamenja, če mu nisi všeč. Toda zgodba z Dinamom je zdaj že pozabljena. Pred menoj so novi izzivi, pred menoj je Mura. Z mislimi sem trenutno povsem in predvsem pri slovenskem nogometu."