Ob letošnjem velikem jubileju - 50-letnici Nogometne zveze Jugoslavije je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval najzaslužnejše športne delavce na področju nogometa v državi. Med redkimi, ki so prejeli to veliko priznanje — medaljo dela s srebrnim vencem (trije iz Slovenije) je tudi dolgoletni nogometni delavec Vlado Kukanja iz Murske Sobote.

Potem, ko je prenehal kot aktivni nogometaš, bilo je to takoj po osvoboditvi, je bil sekretar soboškega društva Partizan, ki je takrat vključevalo vse športne zvrsti, ki so obstajale. Z osamosvojitvijo nogometnega kluba »Sobota«, se je posvetil nogometu ter mu ostal zvest vse do danes. Bil je nekaj časa trener in tehnični vodja »Sobote«, zvezni nogometni sodnik ter poverjenik za sodnike na področju Pomurja vse do ustanovitve Nogometne podzveze in podzveze nogometnih sodnikov za Pomurje. Do lanskega leta je bil predsednik Podzveze nogometnih sodnikov, sedaj pa je predsednik Nogometne podzveze, tehnični vodja Mure in zvezni nogometni inštruktor — kontrolor.

Razvoj nogometa v Pomurju je torej tesno povezan z njegovim prizadevnim delom. Nanj ga tudi vežejo lepi spomini, zato se mu težko odreče. O razvoju, problemih in uspehih nogometa v Pomurju nam je pripovedoval takole: »Precej časa sta v Pomurju delovala dva nogometna kluba — Mura (Sobota) iz Murske Sobote in Nafta iz Lendave, ki sta skoraj vseskozi igrala vidno vlogo v Sloveniji. Prekmurje pa je bilo tudi rezervoar nogometnih talentov, ki so z uspehom nastopali za druge slovenske klube. Z ustanovitvijo Nogometne podzveze v Murski Soboti in z njo tudi Podzveze nogometnih sodnikov, se je začelo sistematično delo na področju nogometa. Iz leta v leto so se ustanavljali novi klubi in danes so že redke vasi, ki nimajo nogometnega moštva.

Nogomet se je v Pomurju hitro širil predvsem zato, ker je bil razen telovadbe precej časa edina športna panoga. V zadnjem času, ko so se zelo razvile najrazličnejše športne zvrsti, pa je opaziti upadanje priliva mladine, primanjkuje nam tudi kadrov tako vodilnih kot strokovnih. Splahneva pa tudi idealizem, ki ga je bilo včasih toliko in vse bolj se teži k materialni koristi. Vedno večje težave so tudi s sodniškim kadrom, ki ga je vedno manj. Nasploh pa se mi zdi, da bi morala vodilna pomurska kluba, to posebej velja za Muro, tesneje sodelovanje s podeželskimi klubi, jim pomagati ter iz njih črpati tudi kvaliteten kader. Nujno je namreč, da v prihodnje posvetimo več pozornosti vzgoji domačega kadra kot je to bilo v zadnjih letih.«