Člani kluba so na petkovem občnem zboru soglasno potrdili, da se bo Mura z letom 2023 tudi uradno ukvarjala z ženskim nogometom. Potrdili so namreč pripojitev ženskega nogometnega kluba Nona Pomurje k Muri, ki bo bržkone spomladi nosil ime Mura, rumene drese pa bo zamenjala črno-bela barva. Mura bo tako znova, prvič po letu 1932, dobila žensko sekcijo. Ženska nogometna sekcija bo že 23. po vrsti, ki bo delovala v okviru Mure. Zadnji tak poskus se je zgodil leta 2005, ko je v okviru Mure 05 delovala odbojkarska sekcija, ki je leta 2010 znova odšla na svoje. K Muri je bilo največ športnih panog pridruženih med obema vojnama in v prvih desetih letih po drugi svetovni vojni. V tem času jih je bilo 22, nekatere pa so doživele večje, nekatere pa manjše uspehe.

Hazena ena najboljših v Jugoslaviji

Prva Mura iz leta 1921 se je ukvarjala le z nogometom, ravno nasprotno pa je veljalo za SK Muro iz 1924, ki je imela še kolesarsko, lahkoatletsko in sekcijo hazena. Slednja je bila v celotni domeni žensk, saj so jo igrala le dekleta. Hazena je moštvena igra, podobna sodobnemu rokometu. Murine hazenašice so bile zelo uspešne, leta 1925 so premagale slovenske prvakinje Ilirijo, prvakinje Italije Adrijo, zagrebško Concordio itd. Leta 1930 je v Murski Soboti gostovala najboljša ekipa v hazeni na svetu - Slavija iz Prage in zmagala s 5:7. Ker je interes za hazeno začel počasi plahneti in so jo klubi začeli opuščati je leta 1932 enako storila tudi Mura. Ženska hazenska sekcija je v svoji zgodovini odigrala 75 tekem, od tega jih je 60 zmagala, enajst izgubila, štiri tekme pa je igrala neodločeno.

Med najuspešnejšimi sekcijami tudi namiznoteniška

Razmah različnih športnih panog med obema vojnama je vplival tudi na Muro, ki je ustanovila še teniško, table tenis, smučarsko, plavalno, težkoatletsko, sabljaško in šahovsko sekcijo. Največ uspehov je dosegla v namiznem tenisu, ki so ga takrat imenovali table tenis. Leta 1930 je Mura organizirala jugoslovansko državno prvenstvo, dve leti pozneje pa je dr. Janez Nemec igral na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu. Med vojno so nekatere sekcije zamrle, zasledimo pa lahko le podatek, da se je Mura ukvarjala z nogometom, plavanjem in atletiko.

Gonilo množičnosti in razmah novih športov

Po drugi svetovni vojni je sledila oživitev sekcij, športne panoge pa so bile še vedno del enega kluba. Pri Muri se prvič pojavijo splošna telovadba, odbojka, strelstvo, košarka, kegljanje, drsanje in hokej, klub pa je deloval pod imenom Svoboda in Sobota. Leta 1950 so oblasti končno dovolile drobljenje klubov, zato je šel nogomet v Murski Soboti na svoje. Prvič po letu 1921 in znova z imenom Mura. Leta 1953 je bil politični pritisk prevelik in Mura je pristala v novem društvu, ki se je imenovalo Sobota. Tudi to društvo je vključevalo različne športne panoge kot so nogomet, plavanje, kolesarjenje, kegljanje, odbojka itd. Športne panoge so nato nekaj časa delovale pod okriljem Sobote, nakar so znova odšle na svoje - nekatere pod okrilje Partizana, nekatere kot samostojni klubi.

Zadnja je bila odbojka

Mura se je nato vse do leta 2005 okvarjala le z nogometom, nakar se je z ustanovitvijo Mure 05 pod okrilje kluba preselila moška odbojka. Leta 2010 so se odbojkarji zaradi finančnih težav Mure znova preselili na svoje in pričeli delovati v klubu Pomurje deset, kjer delujejo še danes.

Vse doslej znane sekcije Mure, urejene po abecednem vrstnem redu:
1. drsalna
2. godbena
3. hazena
4. hokejska
5. kegljaška
6. kolesarska
7. košarkaška
8. lahkoatletska
9. nogometna
10. odbojkarska
11. plavalna
12. prireditvena
13. sabljaška
14. šahovska
15. smučarska
16. splošna telovadba
17. športne igre
18. strelstvo
19. table tenis
20. teniška
21. težkoatletska
22. turistična
23. ženska