Reprezentančni premor zaradi tekmovanja v ligi narodov bo treba čim bolje izkoristiti tudi ali predvsem v našem klubu, da bomo prvenstvo nadaljevali v manj nervozi podobi in brez tako raznolikih predstav na zelenici, kot v začetku te sezone. Nafta poraz, Beltinci izpad, solidne predstave proti Olimpiji in Celju, neverjetni tris z vratarji, tudi pogosto nelogična prva enajsterica. Trenerski štab bo zdaj moral dokazati, zakaj smo od njega pričakovali nekaj več, kot od zadnjih trenerskih rošad, kar precej nogometašev pa se odločiti, kaj je grb Mure na njihovih prsih. 

Zložiti se moramo tudi navijači. Vsaj teh 1.200, kot nas vztraja, je zloženih, manjkajo navijači, ki jim pravim 2.0, svoje bodo preprosto morali pristaviti še Black Gringosi. To s protesti zaradi ravnanj policije je treba presekati. Se usesti za isto mizo. Policisti prevzeti svoj del posla in povedati, zakaj nastopajo dokaj rigorozno, Gringosi pokazati, zakaj so lahko nekoč bili prvo ime slovenske navijaške scene. 

Porazi naj bodo preteklost, zmage pa prihodnost. Krilatica, ki jo že dolgo nisem uporabil, a je zdaj lahko nazaj na svojem mestu. Mura namreč nikoli ni bila samo enajsterica na igrišču, zato tudi odgovornost zanjo ne more biti samo stvar igralcev in trenerjev. Vsak, ki nosi črno-beli šal, ima pravico do svojega mnenja, a tudi dolžnost, da v težkih trenutkih ne obrne hrbta klubu. Prevečkrat smo že dovolili, da so nas razdelile stvari, ki bi nas morale povezovati.

Na tribunah potrebujemo energijo, ki bo igralcem dala veter v hrbet, ne pa dodatnega razloga za nervozo. Tudi vodstvo kluba mora razumeti, da se zaupanje navijačev ne gradi z besedami, ampak predvsem z dejanji. Igralci pa morajo razumeti, da je igranje za Muro nekaj več kot služba od vikenda do vikenda.

Ko stopiš na Fazanerijo, stopiš na igrišče pred ljudmi, ki jim ta klub pomeni precej več kot devetdeset minut nogometa. Zato zdaj ni čas za iskanje krivcev, ampak za iskanje skupne poti naprej. Če bomo vsak potegnili na svojo stran, bomo izgubili vsi, če bomo stopili skupaj, pa bomo Muri vrnili tisto, kar je v zadnjih mesecih nekoliko izgubila – značaj. In morda je prav ta reprezentančni premor priložnost, da se vsi skupaj vprašamo, kakšno Muro si pravzaprav želimo in kaj smo pripravljeni narediti zanjo.