V petek, 15. decembra 1950, je v prostorih menze Tovarne perila potekal redni letni občni zbor Sindikalnega nogometnega kluba (SNK) Sobota. Za predsednika je bil znova izvoljen Milan Šušteršič. Člani kluba pa so sprejeli enega najpomembnejših sklepov - Soboto so preimenovali v Muro. Tako je klub znova dobil ime, ki ga je nosil od svojih začetkov pa do leta 1945.

Dobro sodelovanje z okoljem

Občni zbor je odprl predsednik Milan Šušteršič, ki je po uvodnih pozdravih predal besedo sekretarju Henriku Haklu. Hakl je v svojem poročilu prikazal uspehe in težave s katerimi se je v preteklem letu moral boriti klub. Klub je dobro sodeloval z okrajnimi forumi in množičnimi organizacijami, medtem ko je bilo nekoliko slabše sodelovanje z mladinsko organizacijo.

Aktivna so bila štiri moštva

Sobota je v letu 1950 nastopala s štirimi moštvi in sicer s prvim, drugim, mladinskim in pionirskim moštvom. Vseh aktivnih igralcev je bilo 65, število podpornih članov pa 250. Prvo moštvo je tekmovalo v slovenski republiški ligi in doseglo zadovoljive rezultate. Tik pred koncem prvenstva se nahaja na sedmem mestu prvenstvene razpredelnice. Klub je dvakrat visoko premagal Hertho iz Gradca, velik uspeh pa je dosegel tudi v tekmovanju za pokal maršala Tita v katerem se je uvrstil med šestnajst najboljših ekip v Jugoslaviji. Izločil jih je šele aktualni državni prvak Jugoslavije Hajduk iz Splita. Tako kot prvo je tudi mladinsko moštvo tekmovalo v slovenski ligi in doseglo izjemno tretje mesto. Najslabše uspehe je imelo drugo moštvo, ki je tekmovalo v mariborski Oblastni ligi. Tekmovanje je bilo zelo slabo organizirano. Moštva so osigrala 92 tekem, od katerih so jih 46 zmagali, 14 igrali neodločeno, 32 pa izgubili.

Zahvala trenerju Kukanji

Klub se je zahvalil Vladimirju Kukanji za vztrajno in požrtvovalno delo v klubu. Nekdanji nogometaš je namreč vložil ogromno truda v treniranje moštev. Pionirsko moštvo je treniral Ludvik Krančič. Predsednik Šušteršič je objavil izid tekmovanja v teku, ki je potekalo med aktivnimi člani kluba. Pri prvem moštvu so najboljše rezultate dosegli Aleksander Bušen, Ciril Klajnšček in Jože Šimon. Pri mladinskem moštvu so se izkazali Štefan Tot, Sapač in Andrej Hrastelj. Z delom v klubu so se izkazali sekretar Henrik Hakl, predsednik Milan Šušteršič in blagajnik Geza Rengeo.

Puščice proti NZS-ju

Klub se je obreknil tudi na NZS, ki se je premalo zanimala za delovanje podeželskih klubov. Naša krovna organizacija je največ pozornosti posvečala klubom iz Ljubljane in Maribora, čeprav vlada v Murski Soboti izjemno zanimanje za nogomet. Na domačih tekmah se je namreč v povprečju zbralo 1200 gledalcev.

Stabilno finančno poslovanje

Klub je v letu 1950 uspešno pokril vse stroške in to večinoma iz lastnih sredstev. Za delovanje je s strani okrajnega ljudskega odbora (OLO) in mestnega ljudskega odbora (MLO) prejel 60.000 dinarjev. Stabilno finančno poslovanje je odraz pravilnega dela kluba in uspeh, ki ga dosegli redki klubi v Sloveniji. Upoštevati je potrebno, da je Sobota tekmovala s štirimi moštvi, zaradi oddaljenosti od ostalih krajev pa je imela zelo velike stroške s potovanji.

Nov mandat za Šušteršiča

V nadaljevanju občnega zbora so sledile volitve v nov upravni odbor. Izmed 31 kandidatov je bilo izvoljenih 21 članov, predsednik pa je znova postal Milan Šušteršič. Izvoljeni so bili še Rudi Zrinski, Vladimir Kukanja, Geza Rengeo, Jože Činč, Jože Kološa, Ludvik Krančič, Ciril Klajnšček, Franc Zelko, Aki Norčič in ostali. Za častnega člana so izvolili Belo Bergleza, sekretarja OK KPS Murska Sobota.

Infrastrukturne težave

Proti koncu občnega zbora so sprejeli več sklepov. Med člani je potrebno dvigniti kvaliteto, disciplino in ideološko zavest. Sanirati je potrebno cesto, ki vodi na igrišče saj je v obupnem stanju. Popravila mora biti deležna še ograja okoli igrišča. Eden od pomembnih sklepov je tudi dvig podpornih članov.

Soboto preimenovali v Muro

V zadnji točki občnega zbora je padel predlog, da bi Soboto preimenovali v Muro. Po daljši debati so člani kluba z veliko večino in z odobravanjem sprejeli predlog po katerem se klub odslej imenuje SNK Mura (Sindikalni nogometni klub Mura).

Kronologija Mure oz. Sobote

1921 - ustanovitev Football kluba (FK) Mura. Klub goji samo nogomet.
1924 - ustanovitev Sport kluba (SK) Mura. Klub goji različne športe.
1941 - po okupaciji SK Muro preimenujejo v Mura SE. Klub še vedno goji različne športe.
1945 - likvidirajo Muro, nogomet pa igrajo v okviru Fizkulturnega društva (FD) Svoboda.
1946 - nastane Telesnovzgojno društvo (TD) Sobota, ki se aprila preimenuje v Fizkulturno društvo (FD) Sobota.
1948 - FD Soboto preiumenujejo v Športno društvo (ŠD) Sobota.
1949 - namesto ŠD Sobote nastane Sindikalno športno društvo (SŠD) Sobota. Društvo še vedno goji različne oblike športa.
1950 (januar) - nogomet se osamosvoji in nastane NK Sobota. Uporablja se tudi izraz Sindikalni nogometni klub Sobota (SNK) Sobota. Ostale panoge se priključijo Telovadnemu društvu (TD) Sobota.
1950 (december) - Soboto preimenujejo v Muro. Nastane SNK Mura. Klub so krajše imenovali NK Mura.