Žalostni konec domžalske nogometne zgodbe preprosto pomeni, da bo spomladi na dnu lestvice 1. SNL devetouvrščeno moštvo igralo za obstanek ene ekipe ali napredovanje druge ekipe v obliki dodatnih kvalifikacij z drugim najboljšim iz 2. SNL. Prvak te lige pa bo neposredno postal prvoligaš. Nič kaj glamurozno dejstvo, torej. Pravzaprav je to zelo krut fakt. Imamo 15 točk, kot tudi Primorje na 8. mestu. Sedmo Radomlje jih ima 25, kot šesti Aluminij in peta Olimpija. Na voljo bo 48 točk. Jeseni je Celje od 54 možnih doseglo 43 točk. Čaka nas krčevit boj za obstoj na najvišjem odru slovenskega nogometa. Čista borba za obstanek. V pravem pomenu!

Boj za obstanek pa je tako ali tako najbolj iskren del nogometa, trdijo številčni kibici. V tem boju ni blefa, ni velikih besed o projektih in prihodnosti, v njem ni prostora za »bomo videli«. Je samo danes. In jutri, če ti uspe – seveda preživeti danes. Upam, da v Muri to dobro vedo. Spomladi se bo igralo tudi za identiteto. Živ je spet postal spomin na čase, ko je klub padal in se znova pobiral. To pomlad se bo igralo še za ponos Prekmurja. Navijači pa smo v takih časih vedno znali potrpeti. A nikoli poklekniti! Zdaj so na vrsti nogometaši. Spet. Še enkrat več. Upam, da zato na Kopališki 45 že imajo nared recept za uspeh. 

Boj za obstanek v nogometu ni glamurozen. Nima bleščic evropskih večerov, nima naslovnic z zlatimi pokali in nima všečkov ob atraktivnih zadetkih s škarjicami. Ima pa nekaj drugega: surovo resničnost. Ima blato na nogometnih čevljih, stisnjene zobe, pogled na lestvico, ki te preganja tudi ponoči, in tisti občutek v želodcu, ko veš, da si eno napako stran od prepada. Ko si v spodnjem delu lestvice, tudi taktika ni več znanstvena fantastika. Postane osnovna matematika: duel več, teka več, napaka manj … Paradoksalno je, ampak v boju za obstanek ne smeš igrati prestrašeno. Strah je najhitrejša pot navzdol! Nič kaj zavidljiv položaj za črno-beli klub, ki se (bo) bori(l) obstanek v elitni druščini. 

Klub, ki je v zadnjih letih doživel evforijo naslova državnega prvaka, evropske tekme in polno Fazanerijo, se je znašel v položaju, ko je treba znova dokazovati osnovno stvar: da si dovolj trden za obstanek. Za igro v prvi polovici 1. SNL. V glavo si je treba nujno priklicati – boj za obstanek ni nobena sramota. Sramota je obupati. In prav tu se lomi sezona: v formi igralcev, v odločitvah vodstva in v potrpežljivosti navijačev. Slednji gotovo ne bomo razočarali. Na zelenici in v klubskih prostorih pa je vsaka napačna poteza lahko usodna. In obratno – vsak pravilen odziv je zlata vreden. Boj za obstanek ne sme biti konec zgodbe! Je samo najbolj brutalno poglavje, ki ti na koncu sporoči, ali si iz pravega testa. 

Mura je že večkrat dokazala, da zna preživeti. Ne z lepoto, ampak z značajem. Že prej omenjeni kibici bi se strinjali, da je značaj je tisti moment, ki loči ekipe, ki obstanejo, od tistih, ki kasneje govorijo »če bi takrat …«. Vsaka tekma do konca sezone mora zato biti finalna! Vsaka žoga mora imeti težo. Obstanek se ne zgodi sam od sebe. Treba ga je izboriti. Meter za metrom. Minuto za minuto. Vsak aplavz s tribun mora prav tako nekaj pomeniti. Navijači v Fazaneriji to razumejo. Tja se ne hodi gledat zvezdnikov, tja se hodi stati za svoje. Navijači so jeseni kljub neuspehom gradili vez med igriščem in tribuno. Z obstankom v 1. SNL pa jo bodo spet vzpostavili v klubu. 

Naj torej izpade le en klub iz Kopališke ulice. NK Domžale so (bile) namreč na naslovu Kopališka 4.