Simon Horvat | |
10. december 2020 |
Fabijan Cipot drži v naročju Kaia Cipota. Slika je nastala leta 2003. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Franc Bobovec
Novembra 2003 je Franc Bobovec v Vestnikovi prilogi PEN objavil članek z naslovom Očetje in sinovi. Članek je zanimiv zato, ker so v njem zgodbe treh nekdanjih igralcev Mure s sinovi. Preverili smo kaj počnejo Cipot, Kožul in Bozgo in ali se njihovi sinovi res ukvarjajo z nogometom. Za Kaia Cipota to že vemo, kaj pa za ostala?
Fabijan Cipot, ki je bil leta 2003 član katarskega Al Sadda, drži v rokah sina Kaia. Kai Cipot je danes eden izmed najboljših mladih igralcev Mure, ki pridno zbira minute in zadetke v članski ekipi. Oče Fabijan Cipot je trener članske ekipe NK Kema Puconci, skrbi pa tudi za naraščajnike omenjenega kluba. Fabi je pri Muri zbral 130 prvenstvenih nastopov, igral pa je tudi pokalne in evropske tekme.
Vladimir Kožul je črno-beli dres nosil od leta 2001 do 2004, v tem času pa je za Muro zbral 62 nastopov. Po njegovih stopinjah gre tudi njegov sin Andrej Kožul, ki je danes vratar pri srbskem prvoligašu Čukarički. Andrej se je rodil leta 2002 v Murski Soboti. Njegov oče Vladimir je trenutno pomočnik selektorja U-21 reprezentance Azerbajdžana.
Tretji na sliki je Kliton Bozgo, ki je svoje najboljše igralske dni preživel pri murinih konkurentih v slovenski ligi. Za Muro je igral v sezoni 2007/2008 in zbral 21 nastopov. Tudi njegov sin nosi ime po očetu, ime pa mu je Kliton Stavri Bozgo. Oba delujeta v avstrijskem klubu USV Ragnitz. Kliton starejši je trener, mlajši pa igralec.
GALERIJA
Trije očetje in trije sinovi leta 2003. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Franc Bobovec, Pen, 2. november 2003
Kai Cipot na tekmi Aluminij : Mura, ki je bila odigrana 5. decembra 2020. Na tej tekmi je dosegel svoj četrti prvenstveni zadetek v dresu Mure. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: Aleš Cipot/fotolens.si
Andrej Kožul je vratar srbskega prvoligaša Čukarički. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: osebni arhiv Andreja Kožula
Andrej in Vladimir Kožul leta 2019 v Bakuju. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: osebni arhiv Vladimira Kožula