Moštvo Mure leta 1931. Stojijo od leve: Mirko Varga, Štefan Čagran, Karel Schiller, Nikolaj Horvat, Franc Paurič, Rihard Dora, Ferdo Eisenstädter, Turk in Norčič. Čepijo: Ivo Kardoš, Drago Rajnar in Štefan Debelak. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: M&M, Sedem desetletij NK Mura

Leta 1939 sta bila Murska Sobota in Prekmurje v znamenju 20-letnice združitve Prekmurskih slovencev z matičnim narodom. To obletnico so v Murski Soboti obeležili s Prekmurskim tednom, ki je vseboval serijo različnih dogodkov od gospodarskih do športnih. Trajal je od 17. do 26. junija 1939. To leto je bilo zelo pomembno tudi za nogomet, saj je Mura praznovala 15-letnico delovanja. Ob teh dogodkih so glavni slovenski časopisi veliko prostora namenili našemu Prekmurju. Objavljali so serijo različnih člankov, spomnili pa so se tudi športa.

Začelo se je na sejmišču

Korenine prve soboške športne organizacije oz. društva segajo v leto 1919, ko se je življenje zaradi 1. svetovne vojne začelo umirjati in vračati v običajne struge. Mladina se je začela zbirati na travniku soboškega sejmišča, se tam rekreirala in zabavala.

Od neuradne do prve uradne Mure

Kmalu zatem, 18. marca 1920, je nastalo Sokolsko društvo, 9. avgusta 1921 pa še Football Klub Mura. Kot je poročal soboški časopis Murska Krajina in Prvi Jugoslovenski sportski almanah, je neuradna Mura obstajala že pred letom 1921, po zapisih leta 1919. To ime si je nadela mladina, ki se je na sejmišču podila za žogo. Football klub Mura ni obstajal dolgo, le do 4. septembra 1921. So pa člani Football kluba Mura in člani takrat že ustanovljenega Sokolskega društva med sabo sodelovali. Tako lahko razberemo, da so 10. julija 1921 na Sokolskem dnevu v Murski Soboti sodelovali tudi nogometaši Mure. Žal so nato vrednote in ideje posameznikov, predvsem Madžarov in madžaronov za nekaj časa zavrle organiziran nogomet v Murski Soboti. Vse do leta 1924, ko je nastal Sport klub Mura (SK Mura).

Sport klub Mura

SK Mura je predstavljala temelj športnega udejstvovanja v pokrajini ob Muri. Klub je oral ledino na mnogih področjih, od nogometa, hazene, plavanja, tenisa, table tenisa, atletike itd. Leta 1924 je klub štel 90 članov, ob koncu leta 1938 pa 347. V razmeroma kratki dobi, tj. petnajstih letih, je klub lepo napredoval, imel je podporo soboškega župana Ferdinanda Hartnerja in trgovcev, ki so s svojimi sredstvi podpirali klub.

V ospredju je bil nogomet

Klub je priredil več lahkoatletskih mitingov, cross country tekmovanj ter juniorskih nastopov. Klub je v svoje vrste privabil številne otroke in mladostnike. Od 35 do 50 juniorjev starih od 8 do 14 let, se je imelo trikrat na teden možnost orzanizirano športno udejstvovati. Nogometaši so med letoma 1924 in 1938 igrali 250-krat, zmagali so 128-krat, izgubili 89-krat, 33-krat pa se se razšli brez zmagovalca. Razlika golov je bila 877:582. Črno-beli so igrali v II. razredu mariborskega okrožja, od leta 1937 naprej pa v najvišjem rangu, I. razredu.

Hazena in ostali športi

V svojih petnajstih letih je bila SK Mura zelo aktivna tudi v hazeni. Ta ženska različica rokometa je Muri prinesla izjemne uspehe, postale so ena najboljših ekip v državi, se uspešno kosale s prvakinjami Češkoslovaške in premagovale italijanske prvakinje. Po letu 1930 je hazena začela počasi izgubljati na veljavi in klub je razpustil to sekcijo. Leta 1930 je klub priredil prvo uradno državno prvenstvo v table tenisu, ki je bilo v Murski Soboti. Člani sekcije so večkrat nastopili kot državni reprezentanti v Badenu, Parizu, Pragi itd. Dosegli so 17 prvenstev Dravske banovine, 7 državnih prvenstev, več prvenstvev Zagreba in Savske banovine.

Novo igrišče

Mura se je leta 1936 preselila na novo igrišče v Fazaneriji, stadion pa poimenovala po kralju, saj je nosil ime Stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Stadion leži na robu krasnega gozda in je s treh strani obkrožen z visokimi drevesi. Na stadionu je nogometno igrišče veliko 105x70 m, pokrito pa je z angleško travo, tekališče pa z lešem. Stadionu daje čar lesena tribuna.

Tudi visoki organi so spoznali Muro

Uspešno delovanje kluba je segalo vse do najvišjih instanc Jugoslavije. Klub je 1. decembra 1937 v okviru svečane seje prejel visoko odlikovanje - Pohvalo Uprave kraljevega fonda. Vrednost tega redkega priznanja je bila zelo velika, saj sta izmed 800 klubov v državi to prejela le slovenska SK Mura in ljubljanska Ilirija.