Prav prijetno druženje je bilo zadnji junijski petek popoldan na terasi našega (Murinega) lokala v Fazaneriji. Iztok, uslužbenec kluba, je imel (končno) čas za pijačo, sam sem tam mudil, ker sem šel nakupit pet sezonskih vstopnic. Pa nočem se hvalisati, zase jo prav tako kupim, čeprav imam novinarsko akreditacijo. Za mizo sta sedla še človek, ki ima svoj navijaški kotiček na stadionu, nekdanji predsednik kluba, danes dober podjetnik, površen znanec z Goričkega, pa še kdo ... Tisti občutek si imel, kot da poznaš vse v lokalu ali bolje kot da tebe vsi poznajo po imenu. In če se pošališ s kom, ti ta to ne zameri. Kot sošolec iz osnovnošolskih klopi – Teo. Tudi on je prišel po sezonske karte, a spet ni imel časa za pijačo. Češ, da je že dogovorjen. Dobro, drugič ti več ne plačam zapitka!

Mimohod na terasi je bil pester. Direktor Schulz je šel mimo z novo mlado okrepitvijo, Smoljo, ki je uradni govorec kluba, je že tipkal izjavo za javnost. Oba sta pozdravila zbrane, tudi te povsem naključne. Simon, ta glavni spletišča NK Mura skozi čas, je še enkrat več z ostrim očesom (beri: fotoaparatom) preverjal, kako daleč so bagri na delu med glavno in severno tribuno … Pa čeprav so le nekaj dni na gradbišču. V WhatsApp skupini je Matjaž medtem spraševal, kako do vstopnic za tekmo z graškim Šturmom – vidi se, da pravim Murašem ni mar za ta naš klub. Že 100 let! Pač jo ljubiš, nisi kriv.

Za sosednjo mizo so se kmalu usedli trener Kurtušić s svojimi pomočniki. Kako ste, je nagovoril omizje. Dobro, mu rečemo. Se nasmeji, pravi, da je veliko dela. Kava je zato očitno bila pravo okrepčilo. Če si malo povlekel na ušesa, si slišal, da misli niso bile usmerjene le na sobotno prijateljsko srečanje proti Madžarom. Iskali so odgovor na sleherno vprašanje. Nekdo med nami je menil, da je prvič po dolgih letih pred novo sezono Mure zatišje. Kar je v redu, smo se strinjali. Potihoma pred sezono, nato na glas? Naj se uresničijo naše domneve, pa bomo očitno z mladci lahko pripravili dobro zgodbo. Petkova družba na terasi še ni obupala.

Zakaj? Ker je nogomet navsezadnje le ena od dejavnosti, v katerih obstajajo različne poti do enakega cilja in ki zahtevajo strategijo ter načrtovanje. Ekipa Mure pod komando Anteja Šimundže je dokazala, da se delo na dolgi rok izplača. In ko je bila kulisa na tribunah dobra, jo je to še le povzdignilo. Tudi če nas ne bo več kot tisoč na tribunah, pa ne grmelo iz grl kot nekoč, igralci morajo čutiti našo energijo. In se seveda sami potruditi za to. Sleherno tekmo, sleherno minuto. To pa lahko naredi le prava ekipa! Ta, ki je bila v petek na terasi, in tista, ki bo že 19. julija stopila na zelenico proti Olimpiji.