Ljubim Muro nisem kriv, ljubil jo bom dokler sem živ.

Od travnikov do članske ekipe

Pionirska šola Sobote. Stojijo od leve: Novak, Hajdinjak, Ludvik Sukič, Marko Skalar, Milan Banič, Slavko Svatina (vodja pionirske šole), Anton Šarotar, Branko Miholič, Jože Kelemen, Janez Rous - Pipi, Vlado Roškar - Žiki. Čepijo od leve: Novak, Stevo Dozet, Milan Küzmič, ____, ____, Lali Turk (vratar), Silvo Martinuzzi, Jože Rantaša, Kološa in Jože Perš. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: arhiv Antona Šarotarja

V zimskem premoru sezone 1954/55 je Sobota (Mura) kot prvi klub v Sloveniji ustanovila pionirsko nogometno šolo in orala ledino pri organiziranem in sistematičnem delu z mladimi nogometaši. Po njenem vzoru in po predlogu NZS so jo v naslednjih sezonah začele ustanavljati tudi druge nogometne sredine in tako dajale vedno večji poudarek vzgoji lastnega podmladka. Od večjih sredin sta Soboti kmalu pričela slediti Ljubljana in Branik, kasneje pa tudi ostali. Pionirska šola je trajala šest mesecev, v prvi izvedbi pa jo je obiskovalo 26 nadebudnih nogometašev, ki so se seznanili z vsemi osnovnimi prvinami nogometne igre, s tehniko in taktiko. Vodja šole je bil znani športni delavec Slavko Svatina - Sujo, trenerja pa Feri Zelko in Ciril Klajnšček.

Šola je rezultate dala zelo hitro

Pionirji so se že v prvem letu vključili v tekmovanje mariborske podzveze in osvojili prvo mesto, ki jim je prineslo izločilne boje za naslov pionirskega prvaka Slovenije. Bili so edini prekmurski predstavnik, v hrbet pa so jim gledali vsi mariborski klubi.

Lestvica tekmovanja pionirjev v Mariborski nogometni podzvezi za sezono 1954/55.

1. Sobota      8  4 3 1  17:4  11
2. Branik      8  4 3 1  16:7  11
3. Kovinar MB  8  4 3 1  13:7  11
4. Maribor     8  1 2 5   2:8   4
5. Drava Ptuj  8  1 1 6   3:15  3

Za Murine pionirje (Soboto) so v tej sezoni igrali: Porš, Skalar, Kuzmič, Martinuzzi, Miholič, Števančec, Kurež, Horvat, Kološa, Šarotar, Bukovec, Bajalo, Dozet, Roškar, Novak, Franko, Rantaša in Banič. V prvenstvenih tekmah so zadetke dosegli Dozet (7), Bukovec (3), Bajalo (3), Skalar (2), Novak (1) in Šarotar (1).

Stevo Dozet, eden najbolj vidnih igralcev šole, ki tretje življenjsko obdobje preživlja v Ljubljani, se takole spominja svojega nogometnega otroštva: "Bili smo druščina prijateljev in zanesenjakov, ki je nogomet igrala po okoliških travnikih. Ob ustanovitvi šole smo se priključili Muri in tečajem, ki so bili zelo kvalitetni in dobro organizirani. Po končanem pionirskem staležu sem igral še za mladince in kasneje člansko ekipo. V prvo moštvo so me poklicali s sedemnajstimi leti, ko sem obiskoval gimnazijo. Ko smo igrali po travnikih sem bil vratar, v mlajših selekcijah pa napadalec. V prvem moštvu sem igral na mestu beka in na položaju ofenzivnega halfa (prednji vezni, op.a.)".

Zaradi administrativne napake brez finala

Mladi nogometaši so se z osvojenim prvim mestom uvrstili v izločilne boje za prvaka, vendar se jim po spletu neverjetnih okoliščin ni uspelo uvrstiti v finale slovenskega pionirskega prvenstva, ki je bilo 25. septembra 1955 v Ljubljani. Finale je bila predtekma državnih B reprezentanc Jugoslavije in Nemčije. Soboški pionirji so v polfinalu gostili celjsko Svobodo in jo premagali z 1:0. Na koncu je NZS tekmo razveljavila, ker je vsak polčas trajal le 20 in ne 25 minut kot je bilo določeno v propozicijah tekmovanja, kar se je zgodilo po nepravilni odločitvi glavnega sodnika. Teden dni pozneje so tekmo ponovili, z 1:2 pa so jo dobili Celjani. Naši nogometaši so povedli, stranski sodnik pa jim je pozneje razveljavil zadetek s katerim bi odšli na 2:0 in praktično rešili tekmo. Na koncu so mladi nogometaši igrišče zapuščali s solznimi očmi.

Nadgradnja šole v sezoni 1955/56

Uspeh prve pionirske šole je vzpodbudil vodstvo, da jo je znova organiziralo sezono pozneje, vendar v nekoliko drugačni obliki. Šola je imela tri razrede pri čemer je bil prvi razred za popolne začetnike, drugi za tiste, ki so šolo obiskovali preteklo sezono in tretji za mladince, ki jih je pri Soboti takrat primanjkovalo. Začetniki so se učili tehnike in taktike nogometa, pravil nogometne igre, imeli pa so tudi vzgojna predavanja. Šola je bila nekoliko krajša kot preteklo leto in je trajala tri mesece - od januarja do marca 1956. Ob Svatini so v njej sodelovali še prof. Evgen Titan, igralec Feri Zelko in zvezni sodnik ter nekdanji igralec Mure Vladimir Kukanja.

Prvaki tudi 1955/56

Pionirji so uspeh iz sezone 1954/55 potrdili tudi v sezoni 1955/56, ko so znova postali prvaki mariborske podzveze. Odigrali so deset tekem in dosegli pet zmag, štiri neodločene izide in en poraz. Zbrali so 14 točk in dosegli štirinajst zadetkov, prejeli pa pet. Največ nastopov so zbrali Dozet (10), Števančec (9), Šarotar (8), Kološa (8), Roškar (7), Kurež (7), Šeruga (7) itd. Po tri zadetke sta dosegla Šarotar in Dozet, Martinuzzi in Franko dva, enega pa Kološa, Kurež in Roškar.

Priznanje NZS za Svatino

Alfa in omega šole je bil Slavko Svatina, vsestranski športni delavec in prodajalec goriva na soboškem Petrolu. Leta 1954 je opravil trenerski izpit v Rovinju, prevzel vodstvo šole in zanjo napisal učni načrt. Za svoje delo je prejel priznanje NZS. Svatina je imel velik ugled pri trenerski organizaciji Slovenije, kjer so zelo spoštovali njegovo delo.

IZ MEDIJEV

Pedagoško plat vzgoje mladih nogometašev je prevzel profesor telesne vzgoje na gimnaziji Murska Sobota Evgen Titan. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: arhiv NK Mura skozi čas

Pobudnik pionirske šole je bil nekdanji igralec, tehnični referent Sobote/Mure in priznani zvezni sodnik Vladimir Kukanja starejši. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: arhiv Vladmirja Kukanje

Feri Zelko okrog leta 1950 na stadionu v Fazaneriji. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: arhiv NK Mura skozi čas

Anton Šarotar in Stevo Dozet. Oba sta dala skozi pionirsko šolo in zaigrala v članski ekipi Sobote (Mure). Še danes sta velika prijatelja. Šarotar živi v Murski Soboti, Dozet pa v Ljubljani. Avtorske pravice: nkmura.si Foto: arhiv Antona Šarotarja

Komentarji (0)

FORUM

Želite debatirati o tem? Prijavite se na forum in izrazite svoje mnenje.

Vstop na forum