Po štirih sezonah neigranja prvenstvenih tekem se je Mura v sezoni 1930/1931 znova vključila v organizirano tekmovanje in je do sezone 1937/1938 tekmovala v II. razredu mariborske skupine. Nato ji je uspel preboj v I. razred tekmovanja, kar je bil najvišji nivo v Sloveniji. Leta 1930 je trener postal Milan Ferjan in v klub se je pričelo vključevati vse več mladih nogometašev, ki so v kasnejših letih tvorili jedro ekipe.

Leta 1932 je hazena v Murski Soboti dokončno razpadla in od takrat je bil nogomet glavno gonilo SK Mure. Črno-beli so igrali vse več tekem in v sezoni 1932/1933 so odigrali tudi prvo mednarodno tekmo proti avstrijskemu Murecku. Razcvet nogometa je povzročil, da je v Murski Soboti nastal še en klub - SK Panonija, ki je deloval do leta 1935. Značilne barve tega kluba so bile rdeča in modra. Leta 1935 so svoj klub dobili tudi v Lendavi, zato so gledalci lahko zraven mestnih derbijev spremljali prve prvenstvene prekmurske derbije.

Leta 1934 je Mura praznovala 10 let obstoja. Slovesnost je trajala tri dni, zaznamovale pa so jo različne prireditve. Osrednja dogodka sta bili dve prijateljski tekmi s Hermesom iz Ljubljane. Leta 1936 se je Mura iz sejmišča preselila na nov stadion na področju Fazanerije, ki je dobil ime stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prva tekma na novem stadionu je bila odigrana še pred uradno otvoritvijo in sicer 29. marca 1936. Denar za nov stadion je Mura zbirala na tomboli, ki se je je udeležilo 8000 obiskovalcev. V naslednjih letih so tombole postale stalnica Mure. Leta 1939 je Mura praznovala 15-letnico. Na nogometnem turnirju sta sodelovali reprezentanca Prlekije in SK Ljubljana.

Zraven članskega moštva je imela Mura tudi rezervno in juniorsko moštvo. Od leta 1930 do 1935 je moštvo treniral Milan Ferjan. Naslednje leto je trenerske posle prevzel Ladislav Berger, z vstopom Mure v najvišji razred tekmovanja pa je moštvo treniral Vladimir Kukanja, ki je bil obenem tudi igralec.

Do občnega zbora leta 1931 je bil predsednik Mure Anton Lovšin, ki ga je nato nasledil Vincenc Arvai. Leta 1935 je vajeti predsednikovanja prevzel Josip Lipič.